Eden od razlogov za debelost otrok oziroma prekomerno težo je nezdrava hrana. Zmanjšanje škodljivega trženja prehrane otrokom, izboljšanje sistema javnih naročil zdrave prehrane v javnih ustanovah in preoblikovanja živil so glavni cilji evropskega projekta skupnega ukrepanja Best-ReMaP, ki v Sloveniji poteka pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Projekt, ki se je pričel izvajati v oktobru 2020, zdaj prehaja v zaključno fazo, na sestanku so predstavili delo in dosedanje rezultati.
Preoblikovanja živil na nacionalni ravni
Poslanstvo projekta skupnega ukrepanja BestReMaP na področju spremljanja preoblikovanja živil je uvesti skupno orodje za spremljanje hranilne vrednosti živil, so sporočili z NIJZ, saj bodo le tako lahko v vseh sodelujočih državah opisali ponudbo živil in njihovo prehransko kakovost ter spodbudili preoblikovanje živil na podlagi izdelkov »najboljšega v razredu«. Zadali so si tri cilje: zagotavljanje bolj zdravih živil v sodelovanju z deležniki v živilsko-predelovalni industriji (zniževanje vsebnosti sladkorja, soli in maščob v predelanih živilih); določitev nacionalnih tarčnih vrednosti glede vsebnosti sladkorja, soli in nasičenih maščob v predelanih živilih in priprava strateškega načrta za preoblikovanje sestave živil. Izboljšanje ponudbe hrane bo imelo koristi za vse skupine prebivalstva, še posebej za otroke in najbolj ranljive populacije, ki (pre)pogosto uživajo predelana živila, so prepričani.
Razvoj najboljših praks za zmanjševanje trženja nezdravih živilskih izdelkov otrokom in mladostnikom je nujno potreben, saj je po podatkih Evropske komisije bilo leta 2017 v Evropski uniji približno 15 % otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo. Približno 5 % jih je bilo debelih. Debelost v otroštvu pogosto napoveduje debelost tudi v odrasli dobi, zato naraščajoča razširjenost otroške debelosti vključuje tudi vse večjo pojavnost debelosti v odrasli dobi z vsemi povezanimi boleznimi in zapleti.
Tako si je projekt Best-ReMaP za cilj zadal opredeliti, razviti in deliti najboljše prakse politik za zmanjšanje izpostavljenosti otrok trženju nezdrave hrane, nuditi podporo državam članicam pri izvajanju novih pravil EU o avdiovizualnih medijskih storitvah in razviti usklajene protokole in orodja za spremljanje obsega in narave trženjske izpostavljenosti otrok.
Izboljšanje sistema javnih naročil zdrave prehrane v javnih ustanovah
V sklopu dela na področju javnega naročanja živil v javnih ustanovah je potekala pilotna študija z uporabo pilotne angleške verzije Kataloga za javno naročanje živil (orodje Gospodarske zbornice Slovenije) znotraj 8 različnih evropskih držav. Namen pilotnega pristopa je deljenje dobre slovenske prakse, zagotavljanje bolj kakovostne in bolj transparentne nabave živil v javnih institucijah ter povečanje razumevanja, znanja in spretnosti na področju javnega naročanja živil. Ustanovljena je bila tudi medsektorska delovna skupina za javna naročila živil v vseh državah članicah. Tekom projekta si omenjeni delovni paket prizadeva redno komunicirati z Evropsko komisijo ter prispevati k priporočilom za nadaljnje izvajanje postopkov javnega naročanja živil tako na evropskem kot nacionalnem nivoju.
Trajnost in vključitev v nacionalne politike
Zdravje, okoljski odtis in socialno-ekonomski zunanji učinkikažejo, da je treba razumeti povezavo med različnimi politikami, če želimo obravnavati trajnost prehranskih sistemov in oblikovati učinkovite politične rešitve. Monika Robnik Levart, NIJZ “o vključitvi kazalnika prehranskih sistemov v kazalnike ciljev trajnostnega razvoja: "Trenutni kazalniki ciljev trajnostnega razvoja vključujejo le delna sklicevanja na prehranski sistem, zato bi spremljanju ciljev trajnostnega razvoja koristil dodatek niza kazalnikov, povezanih s celotnim prehranskim sistemom ."
Šolska kampanja za mladostnike
Da bi mlade spodbudili k razmisleku in spremembi navad, ki vplivajo na njihovo počutje in posledično na zdravje, pripravljajo tudi šolsko kampanjo za mladostnike. Za ta namen je nastal poučni animirani video, ki ga bodo promovirali v sklopu Osnovnih šol in na socialnih omrežjih.
Pri prehrani otrok in mladostnikov imajo glavno vlogo še zmeraj starši, zato se tudi zanje pripravljajo zanimive interaktivne vsebine, ki bodo kmalu objavljene na spletni strani programa.
