Vlada Roberta Goloba je na petkovi dopisni seji sprejela izhodišča za pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o prenovi plačnega sistema in odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah. Pogajalski skupini je naložila več usmeritev, ki jih mora upoštevati v pogajanjih.
Tako obseg pogajanj poleg prenove plačnega sistema in odprave nesorazmerij v osnovnih plačah vključuje tudi vzporedna pogajanja o prenovi nazivov in dodatkov, o določitvi pogojev in števila dni letnega dopusta ter o prenovi poklicnega zavarovanja.
Rešitve glede odprave nesorazmerij v osnovnih plačah naj bi se dogovorile do 30. junija s pridobitvijo pravice do plače iz naslova odprave nesorazmerij do 31. decembra 2024.
Predlog novega zakona o skupnih temeljih plačnega sistema javnega sektorja z novo plačno lestvico naj bi se v zakonodajni postopek vložil najkasneje julija s ciljem, da se praviloma uveljavi s 1. januarjem 2024.
Izhodiščni plačni razredi delovnih mest in nazivov iz spodnje tretjine plačne lestvice naj bi se na novo plačno lestvico praviloma prevedli s 1. januarjem 2025, ostali plačni razredi pa leto kasneje, s 1. januarjem 2026. Plačni razredi funkcij pa naj bi se novo plačno lestvico praviloma prevedli s 1. januarjem 2027.
Nagrajevanje redne delovne uspešnosti se zamrzne s 1. januarjem 2024, je v usmeritvah pogajalski skupini še zapisala vlada.
Zadnji teden marca pred sindikate
Vlada bo izhodišča sindikatom predstavila na seji pogajalske komisije, ki bo sklicana predvidoma zadnji teden marca. Sprva je bilo sicer predvideno, da bo predstavitev izhodišč že prihodnji ponedeljek. Po prvotnem dogovoru bi namreč morali sindikati že do 15. marca prejeti zakonski predlog, a je vlada v torek razpravo o tem prekinila in jo nadaljevala v četrtek.
Začetek pogajanj tako o prenovi plačnega sistema javnega sektorja kot tudi o odpravljanju plačnih nesorazmerij so vlada in sindikati predvideli v oktobra lani podpisanem sporazumu. Konec januarja je vladna stran sindikatom najprej predstavila analizo stanja in nato 9. februarja še izhodišča za plačno reformo.
Ko so se sestali nazadnje, 24. februarja, so se do vladnih izhodišč opredelili sindikati. Tedaj so kot zanje nesprejemljiv označili denimo predlog za zamrznitev napredovanj in delovne uspešnosti.
