Obrestne mere so kljub zadnjim pretresom na finančnih trgih skladno z napovedmi zvišali za 0,5 odstotne točke. Tako je svet osrednje evrske denarne ustanove od julija lani obrestne mere skupno zvišal za 3,5 odstotne točke, kar je rekordna dinamika v zgodovini območja skupne valute. Je pa svet omilil smernice glede nadaljnjih potez denarne politike. Namesto izrecne napovedi dodatnih zvišanj je ob odločnosti, da zagotovi čimprejšnjo vrnitev inflacije na ciljno dvoodstotno raven v srednjeročnem obdobju, zapisal, da bodo sklepi odvisni od ocene inflacijskih obetov v luči najnovejših ekonomskih in finančnih podatkov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti prenosa denarne politike.
Storili, kar so nameravali
Christine Lagarde je v luči pretresov v bančnem sistemu zagotovila, da so banke v evrskem območju v bistveno boljšem položaju kot v 2008. Vseeno bo ECB za ohranitev finančne stabilnosti storila, kar bo treba. Po seji je povedala, da današnja odločitev o dvigu obrestnih mer ni bila sprejeta enoglasno. Trije oziroma štirje člani sveta so po njenih besedah izrazili nestrinjanje, saj da bi potrebovali več časa za preučitev trenutnih razmer.
A Francozinja je v luči zadnjih napetost v bančnem sistemu, ki so se v Evropo preselile iz ZDA, dejala, da ni kompromisov med finančno in cenovno stabilnostjo. "Storili smo, kar smo nameravali," je bila jasna in to argumentirala z besedami, da bo inflacija po napovedih predolgo ostala močno nad dvoodstotnim srednjeročnim ciljem.
Po njenih besedah je pred svetom ECB še del poti pri zviševanju obrestnih mer v odzivu na inflacijo. Je pa priznala, da "v tem trenutku nadaljnje poti denarne politike ni mogoče natančno opredeliti". "Odločitve bodo odvisne od podatkov," je dodala po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Pričakovanja nekoliko ugodnejša
ECB je sicer danes objavila najnovejše napovedi glede inflacije in gospodarske rasti. Pričakovanja glede inflacije so nekoliko ugodnejša, pri rasti BDP pa je za letos napovedana višja rast, za prihodnji dve leti pa predvsem zaradi negativnih učinkov zaostrovanja denarne politike nekoliko nižja. Je pa Lagarde opozorila, da so bile projekcije pripravljene še pred zadnjimi pretresi na finančnih trgih, ki da vnašajo v napovedi novo negotovost.
Predsednica ECB je opozorila, da je zadnje umirjanje skupne izmerjene inflacije predvsem posledica popuščanja pritiskov na strani cen energije, medtem ko se prehranska inflacija še naprej krepi, visoka pa ostaja tudi osnovna inflacija, torej tista brez cen energije in hrane. To kaže, da inflacijski pritiski prodirajo v vse segmente gospodarstva, spodbujajo jih plačni pritiski in pa dejstvo, da podjetja uspejo kljub inflaciji ohranjati visoko dobičkonosnost.
Poziv k umiku državne podpore
V tej luči je Lagarde evrske države spet pozvala, naj ob popuščanju energetske draginje nemudoma in usklajeno začnejo umikati državno podporo gospodinjstvom in prebivalstvu, saj se bodo v nasprotnem primeru srednjeročni cenovni pritiski krepili, to pa bo terjalo bolj odločno zaostrovanje denarne politike.
Pri gospodarski rasti pa medtem po njenih besedah kljub pričakovani okrepitvi gospodarske dejavnosti v preostanku tega leta prevladujejo tveganja, da bo rast nižja od napovedi. Eden od potencialnih vzrokov za nižjo rast je tudi daljše vztrajanje napetosti na finančnih trgih.
Glede slednjih je Lagarde ponovila, da je bančni sektor v evrskem območju odporen z močno kapitalsko in likvidnostno pozicijo. Dodala je, da je zaradi vseh sprememb v zadnjih letih v povsem drugačni kondiciji kot leta 2008.
Vseeno pa se je ECB pripravljena odzvati, kot bo treba, da ohrani cenovno in finančno stabilnost v evrskem območju, za to ima po besedah Francozinje tudi ustrezna orodja. Spomnila je, da je v preteklosti ECB že pokazala ustvarjalnost pri odzivu na likvidnostne težave bank, ki pa jih trenutno ne vidijo.
