Načrt za okrevanje in odpornost je nacionalni program ukrepov, namenjen blažitvi gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19 v Sloveniji. Je podlaga za koriščenje sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU.
Po izračunih, ki jih je junija lani objavila Evropska komisija, bo lahko Slovenija s tega naslova do konca leta 2026 ob 705 milijonih evrov povratnih evropskih sredstev koristila še 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde evrov, kot je bilo predvideno ob potrditvi načrta julija 2021.
Za razliko v višini 286 milijonov evrov mora država prilagoditi načrt za okrevanje in odpornost. Izhodišča za pripravo predloga prilagoditev načrta je sprejela na današnji seji, pri čemer je sledila predvsem kriterijem, ali naložba prispeva k zelenim in digitalnim ciljem ter ali je časovno tvegana. Upoštevala je tudi druga tveganja, povezana s pogoji, ki jih je Slovenija ob potrditvi načrta dorekla z Evropsko komisijo.
Kaj vključuje
V trenutni različici slovenskega načrta je zapisanih 34 reform in 52 naložb na štirih področjih, to so zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast ter zdravstvo in socialna varnost. Z njihovo izvedbo je povezanih 209 mejnikov in ciljev, ki so pogoj za priliv evropskih sredstev.
Hkrati bo vlada načrt za okrevanje in odpornost dopolnila z ukrepi za uresničitev evropskega načrta RePowerEU, katerega namen je zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov in pospešitev zelenega prehoda. V skladu z evropsko uredbo iz začetka tega meseca je treba cilje tega načrta vključiti v nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, in sicer v obliki samostojnega poglavja.
Slovenija za te namene lahko računa na 117 milijonov evrov iz stabilnostne rezerve sistema trgovanja z emisijami in pet milijonov evrov iz evropskega sklada za pomoč državam članicam pri spopadanju z negativnimi posledicami brexita.
Možno financiranje iz drugih virov
Pripravo predloga prilagoditve načrta je vlada naložila vladnemu uradu za okrevanje in odpornost, ki deluje v sestavi finančnega ministrstva. Tam pravijo, da bodo poleg nove alokacije nepovratnih sredstev in ciljev načrta REPowerEU upoštevali tudi objektivne okoliščine, ki vplivajo na doseganje mejnikov in ciljev, kot je denimo visoka inflacija, ter tehnično-vsebinska neskladja med načrtom in izvedbenim sklepom Sveta EU, s katerim je bil potrjen slovenski načrt.
Za vsebine, ki bodo umaknjene iz načrta in za katere bo vlada ocenila, da so pomembne za okrevanje Slovenije, bo iskala možnosti za financiranje iz drugih virov, so sporočili z ministrstva za finance. Kot možen vir vidijo sredstva evropske kohezijske politike programskega obdobja 2021-2027.
Na podlagi danes sprejetih izhodišč bo vlada nadaljevala pogovore s predstavniki Evropske komisije in drugimi deležniki. To bo lahko vplivalo na končno vsebino predloga prilagoditve načrta, ki ga bo vlada po zaključku usklajevanj posredovala v formalno potrditev Evropski komisiji.
