Novice Svet24

Šlo je za ličarski obrat, ki naj bi bil le prvi korak v okviru širšega projekta. Potrjen je bil tudi poseben zakon, ki je omogočil hitro izvedbo projekta. Skratka, Cerarjeva vlada je politično in finančno izdatno podprla prihod kanadsko-avstrijskega avtomobilskega giganta – ne le z omenjenim zakonom, investitorjem je dodelila še skoraj 19 milijonov evrov finančne spodbude.

Preboj iz krize

Marko Vavpotič

Magna ustavlja proizvodnjo v hoški lakirnici. Cerar to zelo obžaluje: »Ob tem seveda ne poznam vseh razlogov; domnevam, da so zadaj predvsem ekonomski razlogi. Žal pa bo veliko delavcev ostalo brez dela.« Bivši premier obžaluje tudi, da se projekt ne bo razvijal dalje: »To je bila ena od pomembnih tujih investicij, s katerimi smo morali Sloveniji pomagati, da je v času moje vlade izšla iz zelo hude finančne, ekonomske in širše krize. Takšne investicije so bile ključne, ne le da smo naredili ta preboj, ampak tudi začrtali stabilnejše in perspektivno gospodarstvo, pri čemer je prav ta investicija po vseh strokovnih stališčih na dolgi rok veliko obetala ter odprla možnost številnih novih zaposlitev v mariborskem gospodarskem bazenu, ki je bil zaradi krize zelo prizadet.«

Cerar poudari, da je bila investicija povsem zakonita in so imeli vsa ustrezna soglasja, tudi lokalnih organov: »Takrat so vsi kazalci obetali, da se bo zgodba razvijala v smer, ki smo jo začrtali.«

Ostal brez vpliva

Mandat predsednika vlade mu je prenehal leta 2018. Desetega julija 2019, ko je Magna tudi uradno odprla lakirnico v Hočah, se je slovesnosti udeležil kot zunanji minister.

Kot pove, je še kakšno leto po koncu mandata predsednika vlade informativno spremljal razvoj Magne, vpliva pa ni več imel. O posledicah, ki so jih morda imele epidemija covida in posledične motnje v svetovnem in domačem gospodarstvu ter kriza, ki je rezultat ruske invazije na Ukrajino, lahko tako le ugiba.

Izjemen uspeh

Cerar z okoljevarstveniki ni neposredno komuniciral, z njimi je bil v stikih predvsem nekdanji minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. »Absolutno sem zahteval, da se zelo resno opravijo pogovori z okoljevarstveniki, kajti tudi meni je bilo jasno, da gre za občutljiv poseg v prostor – na kmetijskem zemljišču. A sem pozneje dobil zagotovila, da ta poseg ne bo pretiran in da ga podpira tudi lokalna skupnost. Takrat je pri tehtanju obeh vrednot prevladala industrijska perspektiva, ki bo prinesla delovna mesta, ki pa naj hkrati ne bi pomenila pretiranega posega v prostor.«

»Ne želim zmanjševati pomena okoljevarstvenih aktivistov. Ampak v času, ko so se začela prizadevanja, da bi ta investicija prišla k nam, smo bili v nekem trenutku soočeni z okoli 70 pritožbami civilnih iniciativ z vseh koncev, pri čemer so bile nekatere tudi zgolj politično motivirane. Potem se je nenadoma ta številka zmanjšala na deset in kasneje le še na dve ali tri. V tistem času smo bili deležni tudi številnih podtalnih napadov s strani politične in druge interesne konkurence, ki si ni želela, da bi vladi uspelo v Slovenijo pripeljati tako pomembno investicijo.«

Ob tem poudari, da gre za priznano kanadsko-avstrijsko avtomobilsko podjetje, ki upošteva najvišje okoljske standarde. In da je bila to največja »brown-field« investicija (nakup ali najem obstoječe proizvodne zmogljivosti za začetek nove proizvodne dejavnosti) v Sloveniji od osamosvojitve. »To je bil takrat izjemen uspeh – saj so nam intenzivno konkurirale nekatere druge, tudi sosednje države, ki so ponujale marsikaj, da bi Magna prišla k njim.«

So nam pobegnili?

Počivalšek je pred dnevi izrazil pričakovanje, da bo Magna vendarle ostala v Sloveniji. Kaj o tem pravi Cerar? »Poglejte, mi se sprašujemo, kako so nas številne bivše socialistične države, kot so Češka, Poljska, Madžarska in tako naprej, v marsičem prehitele, hkrati pa vsako industrijo postavljamo pod vprašaj. Imamo pa gospodarstvo, ki je izredno povezano ravno z avtomobilsko industrijo. V Sloveniji je lahko zato tovrstna industrija v določeni meri povsem dobrodošla. Strokovna ocena takrat se je glasila, da je to gospodarsko smiselna naložba za prihodnost.«

Zato se sprašuje, kaj se je potem, ko ni več vodil vlade, dogajalo tudi na ravni koordinacije med državo in Magno. Ko je bila kriza, je država morala pomagati gospodarstvu – s subvencijami, raznimi drugimi mehanizmi za pomoč. Glede Magne »mi res ni jasno, kaj so počeli. To je bila velika naložba, do katere bi morala država izkazati precejšnjo pozornost, saj bi lahko v perspektivi pripeljala do več tisoč delovnih mest. A glede na to, da se delno ne zapira samo Magna, da tudi drugod prihaja do odpuščanj, je treba biti pri ocenah previden in jih prepustiti predvsem kompetentni stroki.«