Finančni svetovalci se večkrat srečamo z vprašanjem vlagateljev, kam in kako investirati denar, za katerega vedo, da ga bodo potrebovali v roku od 1 do 3 let. Vemo, da je splošno priporočeno minimalno obdobje investiranja vsaj 5 let. To vprašanje je še posebej aktualno v času visoke inflacije, ko denar z vsakim mesecem ležanja na bančnem računu izgublja svojo realno vrednost.
Profimedia
Fotografija je simbolična
Generali Investments d.o.o.
Sonja Lovše Bambič, finančna svetovalka
Vsak izmed nas varčuje z določenim namenom. Ali za obnovo nepremičnine, nakup drage športne opreme, avtomobila ali dodatek k pokojnini ... Žal pa nekateri ne znajo varčevati ali pa za varčevanje nimajo izpolnjenih osnovnih pogojev. »Brezglavo« varčevanje namreč le redko prinese otipljive koristi, veliko pogosteje le zmanjša kakovost življenja ter poveča stres.
Poznamo dve vrsti varčevanja
Poznamo dve vrsti varčevanja, varčevanje zaradi premalo prihodkov in namensko varčevanje presežkov denarja. Pri prvem, ko je denarja premalo za stroške in osnovne potrebe, težko privarčujemo. Varčevanje je namreč tisti del dohodka, ki ga ne porabite. Namensko varčevanje je dolgotrajen proces, ki zahteva načrten pristop, jasen cilj in načrt. Ključni pri tem sta disciplina in upoštevanje nepričakovanih dogodkov, ki lahko vplivajo na varčevanje oziroma privarčevane zneske. Šele ko so izpolnjeni vsi pogoji, se da nekaj privarčevati.
Če vemo, da denarja ne bomo potrebovali pet ali več let, ga je smotrno investirati. Najslabše je hranjenje denarja doma, saj nam letna inflacija prihranke ves čas počasi nažira. Ker varčujete na dolgi rok, je smiselno, da del prihrankov spremenite v bolj ali manj tvegane investicije, kot so naložbe v investicijske sklade ali različne vrednostne papirje. Dejstvo je, da finančni trgi nihajo. Hkrati iz zgodovinskih podatkov vemo, da trgi na dolgi rok praviloma rastejo. Prav zato pravimo, da je investiranje tek na dolge proge. Investiranje na kratek rok povečuje izpostavljenost nihanjem in s tem možnosti negativnih donosov. V času gospodarske rasti ter stabilnih makroekonomskih in monetarnih razmer je ta izpostavljenost lahko nekoliko nižja, a nihče ne more s popolno gotovostjo napovedati, da ne bodo razmere na trgih že čez nekaj mesecev drugačne. Zato je investiranje na zelo kratek rok primerno le za vlagatelje, ki so pripravljeni sprejeti možnost, da lahko v tem času na trgu pride do popravkov. Marsikateri naložbeni strokovnjaki vam bodo kratkoročne, od 1 do 2 leti trajajoče naložbe v delniške, obvezniške in mešane sklade – razen v zelo posebnih primerih – običajno odsvetovali.
Alternative bančnim depozitom
Evropska centralna banka je doslej že večkrat zvišala ključno obrestno mero, kar najbolj občutijo kreditojemalci. Banke pa so večinoma še zadržane pri višanju obrestnih mer za depozite. Z depozitom zato še ni mogoče oplemenititi sredstev ali se boriti proti inflaciji. Lahko je neugoden tudi z vidika likvidnosti, saj so vezana sredstva do izteka vezave praviloma nedostopna. Morebitna predčasna prekinitev vezave, pa je povezana z dodatnimi stroški.
Alternativa neugodnemu depozitu je lahko denarni sklad. Sredstva so naložena v depozite in v instrumente denarnega trga. Ena od prednosti denarnega sklada pred depozitom je visoka likvidnost. Vaša sredstva namreč niso vezana in jih lahko izplačate v nekaj dneh. Je zelo primeren za kratkoročno investiranje privarčevanih sredstev, za katera veste, da jih boste kmalu potrebovali.
Generali Investments d.o.o.
