V civilni iniciativi, ki si je za cilj zadala ozaveščanje javnosti o problematiki (vizualnega) onesnaževanja slovenske pokrajine, so župana Mestne občine Ljubljana (MOL) Zorana Jankovića pred kratkim spomnili, kaj je obljubil lani – in sicer da bodo z občino letos izvajali usmerjen nadzor nad oglaševalskimi objekti tako na javnih kot tudi na zasebnih površinah. »Mestna občina Ljubljana, ste že začeli akcijo odstranjevanja panojev, kot ste napovedali?« občino sprašuje iniciativa. Pa smo preverili.
V Ljubljani padli že trije objekti
Na Inšpektoratu MU MOL so nam povedali, da so do zdaj izdali ureditvene odločbe za 64 objektov za oglaševanje, tri od teh so že odstranili. Za »rušenje« je zadolženo Javno podjetje Ljubljanska parkirišča in tržnice, stroški pa so odvisni od načina gradnje objekta, »kar za enostaven objekt znaša nekje 500 evrov, za bolj zahtevno grajen pa tudi do 2000 evrov«. Nadzor izvajajo sistematsko po ulicah: »Najprej objekte popišemo na terenu – izmerimo velikost in oddaljenost od ceste, določimo točno lokacijo, ugotovimo, kdo izvaja oglaševanje. Vsem oglaševalcem posredujemo obvestilo o uvedbi inšpekcijskega postopka in nato nadaljujemo postopek do legalizacije objekta ali njegove odstranitve.«
V Ljubljani je po nekaterih ocenah okoli 12 do 15 tisoč plakatnih mest, le manjši del teh pa je legalnih. »Da imamo trikrat več objektov, kot je dovoljenih po načrtu, je nedopustno. Zato bomo dosledno vztrajali, da se bodo odstranili,« je decembra lani dejal Janković. Kdaj bo Ljubljana dejansko »očiščena«, je težko napovedati, saj je to odvisno od sodelovanja inšpekcijskih zavezancev. »Želimo pa si, da bi se prvi učinki izvajanja nadzora opazili že jeseni,« upajo. In kako bodo preprečili, da ne bi plakati ponovno vzniknili? »Stanje na terenu bomo spremljali ob opravljanju ostalih nalog in v primeru novogradenj ukrepali, v prihodnosti pa bomo načrtovali nove usmerjene nadzore na tem področju, in sicer ravno z namenom odkrivanja novih kršitev in predvsem ohranjanja legalnega stanja na terenu.«
Inšpekcija za kmetijstvo letos opravila 14 nadzorov
Druga kritika iniciative Očistimo Slovenijo reklamnih panojev je usmerjena v ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter njegovo inšpekcijo službo. »Z globo od 5000 do 100.000 evrov se kaznuje pravno osebo, ki uporabi kmetijsko zemljišče v nasprotju z njegovim namenom. Kaj delajo vaše inšpekcije, da dopuščajo, da se kmetijske parcele spreminjajo v oglaševalske izložbe?« je vprašanje, ki so jim ga zastavili.
Na inšpekciji za kmetijstvo, katerega ena najpomembnejših nalog je nadzor nad ustreznostjo rabe kmetijskih zemljišč s ciljem preprečevati nenamensko rabo in onesnaženje, zagotavljajo, da v okviru tega izvajajo nadzor na kmetijskih površinah tudi zaradi nelegalnih postavitev oglasnih panojev. »Leta 2022 smo uvedli 82 inšpekcijskih pregledov in izdali 13 ureditvenih odločb, s katerimi se je naložilo, da se odstranijo oglasni panoji. Leta 2023 pa smo do zdaj izvedli 14 nadzorov zaradi postavitve oglasnih panojev na kmetijska zemljišča,« so nam potrdili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Povedali so, da nadzor izvedejo na podlagi prijav, lahko pa tudi samoiniciativno. »Pri tem je prioriteta inšpektorata zaščita kmetijskih zemljišč v smislu odpravljanja zaraščanja in preprečevanja nasipavanja ali izkopavanja kmetijskih zemljišč, šele nato se nadzor usmeri v oglasne panoje,« so pojasnili. In kako poteka nadzor? Najprej opravijo pregled na terenu, ugotovijo, na kateri parceli je pano postavljen, kakšne oblike in dimenzije je, opravijo poizvedbo v zemljiški knjigi glede lastništva parcele, nato pozovejo lastnika parcele, da se izjasni, kateri oglaševalski agenciji je oddal zemljišče v najem, in nato se postopek nadaljuje zoper oglaševalsko agencijo. »Ko se ugotovi in potrdi kršitev, se zoper zavezanca lahko uvede prekrškovni postopek, v upravnem postopku pa se odredi odprava nepravilnosti, torej odstranitev oglasnega panoja s kmetijskega zemljišča.«
Ni enotnih predpisov glede zunanjega oglaševanja
Kot smo že poročali, pravila glede oglaševanja v mestih in naseljih določajo občine same v svojih občinskih prostorskih načrtih. Po 35. členu Zakona o urejanju prostora (ZureP-3) pa je zunaj poselitvenih območij, torej tudi na kmetijskih površinah, prepovedano postavljanje trajnih ali začasnih objektov, naprav ali predmetov za oglaševanje, ne glede na to, kaj v zvezi s tem določajo prostorski izvedbeni akti. A zakon je bil prejet pred dobrim letom, ministrstvo za okolje in prostor pa je pojasnilo: »Objekti za oglaševanje, ki so bili postavljeni pred začetkom uporabe 35. člena ZureP-3, na podlagi in v skladu s tedaj veljavnimi prostorskimi izvedbenimi akti, bodo v prostoru ostali ter tako pridobljeno pravico lahko uporabljali še naprej. Njihova odstranitev z zakonom ni zahtevana ali predpisana.« Kar pomeni, da bodo legalno postavljeni oglaševalski objekti na travnikih, gozdovih in njivah lahko ostali na svojem mestu še naprej.
