Pred kratkim so odmevale težke besede med vami in profesionalnimi gasilci, ki zahtevajo višje plače. Zakaj država z zdravniki in pravosodnimi funkcionarji praktično takoj najde skupni jezik glede povišanja plač, pri poklicnih gasilcih pa se postavi na okope.
Pravosodni funkcionarji niso del plačnega sistema, v katerem so gasilci, zdravniki in vsi ostali, temveč so funkcionarji tretje veje oblasti. Gre za razliko, ki morda ni bila dovolj jasno predstavljena. Vlada se je glede enotnega oziroma skupnega plačnega sistema, kajti enoten že dolgo ni več, odločila, da je potrebna reforma plačnega sistema. Plačni sistem je zdaj podoben razdrapani cesti, na kateri se krpa malo tukaj, malo tam, a cesta ni takšna, kot bi jo želeli imeti, zato je potreben »reset«. Ministrstvo za javno upravo je pripravilo predlog plačne reforme. Ob tem je treba poudariti, da gre le za predlog. Začela so se oziroma se še bodo pogajanja z vsemi skupinami v plačnem sistemu, med katere spadajo tudi gasilci, poklicni gasilci seveda. Od 1. junija lani, ko smo prevzeli ministrstvo za obrambo, smo ves čas vodili dialog s sindikatom poklicnih gasilcev. Imeli smo sedem sestankov, na dveh sem bil tudi jaz prisoten, zato se ne moremo strinjati s trditvami, da dialog ne poteka. Dialog poteka ves čas. Reševanje njihovih zahtev pa je v pristojnosti ministrstva za javno upravo oziroma celotne vlade. Ne more vsak minister, kot se je v preteklosti že dogajalo, ugajati zahtevam posameznih skupin, saj se s tem sistem poruši. Plačni sistem je narejen tako, da premakneš eno domino in se vse podre. Pogajanja za nov plačni sistem, ki potekajo krovno, so se že začela. Na ministrstvu se bomo seveda trudili, da bomo poskrbeli za skupine, ki so v naši pristojnosti. Na obrambnem ministrstvu imamo pet sindikatov. Sindikatov je veliko, a z vsemi vodimo dialog. Trudili se bomo, da bomo znotraj enotnih pogajanj vzpostavili sistem, ki bo, ne bom rekel vsakemu všeč, ker takšnega sistema ni, ampak vzdržen. V javnosti se govori le o višjih plačnih razredih, s sindikatom poklicnega gasilstva se pogajamo tudi o kolektivni pogodbi, o dnevih dopusta in tako naprej. Ob tem je treba spomniti, da poklicni gasilci delujejo v okviru občin. Delodajalke so torej občine. V Sloveniji imamo 13 poklicnih enot, od Gasilske brigade Ljubljana, ki je največja, do Kopra, Maribora in tako naprej. Nekatere enote pa so zelo majhne. Razlik je precej, zato tudi pristopov do reševanja.
Z ministrstva za obrambo je bilo v preteklosti večkrat slišati pozive k izključitvi vojakov iz enotnega plačnega sistema.
Ministrica za javno upravo je predstavila sistem, ki vključuje tako imenovane stebre. Primerljivi poklici bodo razvrščeni v iste stebre. Policija, vojska in tudi gasilci bodo v istem stebru, v okviru katerega bo treba najti primerljivost. Treba bo upoštevati, da razmere za delo niso enake. Že med gasilci in vojaki se razlikujejo, zato bomo težki našli stoodstotno primerljivost. Če apliciram na vlado, že ministri med seboj niso primerljivi. Delo ministra za zdravje je na primer popolnoma drugačno kot moje. Stoodstotne primerljivost ne bomo nikoli našli, se je pa temu treba približati. Gasilca, vojaka ali policista ne moremo primerjati z delom v notranjih prostorih, za okencem ali kjerkoli drugje. To ne pomeni, da je katerikoli poklic manj vreden. V naši družbi moramo začeti drug drugega tudi spoštovati. Osebno mi je bilo privzgojeno – ker se nisem rodil z zlato žlico in sem se v življenju močno boril za vsako stvar – da vsak poklic spoštujem. Zavedam se, da bi brez kateregakoli poklica tanko piskali. Zdravnika brez medicinskih sester ni. Tudi zdravnika in sester brez podpornega osebja v kliničnem centru ni. Nekdo mora oprati rjuhe, drugi mora pospraviti odpadke ... Skratka, vsak poklic je treba spoštovati in ga tudi primerno ovrednotiti.
Če govoriva o spoštovanju, to verjetno izkazuje tudi plača začetnika s štiri- ali petstopenjsko izobrazbo. Ta se je v zadnjih letih sicer rahlo popravila, a še vedno govorimo o znesku, ki ni dosti višji od minimalne plače.
To drži, če gledamo osnovno plačo. Če pa k njej prištejemo vse dodatke, plače niso tako slabe, kot so bile. O tem, da je v javnem sektorju praktično edino merilo stopnja izobrazbe, bi se prav tako morali pogovoriti. Če imaš peto stopnjo izobrazbe, težko dosežeš višjo plačo. Sprašujem se, ali mora biti vojak začetnik, ki je vstopil v vrste vojske, doktor znanosti. Verjetno ne. Tudi dober obrtnik ne potrebuje magisterija ali doktorata. Spregovoriti moramo o kriterijih zaposlovanja v javnem sektorju. Ob tem pridemo tudi do razmer in narave dela, o katerih sva se prej pogovarjala.
Slovenska vojska se že leta srečuje s pomanjkanjem kadrov, kako nameravate obrniti trend?Sprejeli smo vrsto novosti. Pripravili smo zakonsko rešitev, po kateri se bo vojak lahko zaposlil tudi s končano osnovno šolo, a bo moral v petih letih dokončati srednjo šolo. Po preteku petih let bo lahko ostal v vojski ali odšel. Nekateri so me napadli, da bomo sprejemali ljudi, ki niso bili sposobni dokončati niti srednje šole. Spraševali so se, kakšni so ti ljudje. Nekaterih izmed njih iz takšnih in drugačnih razlogov niso zaključili srednje šole. Kdo ve, kakšne življenjske zgodbe so zadaj. Ti posamezniki so zdaj nekoliko starejši in verjetno razmišljajo drugače, zato jih ne bi podcenjeval. Moram pa poudariti, da si iz tega bazena ne obetamo, da bomo dobili 20 tisoč ljudi. Če jih bomo dobili sto, si bomo šteli za uspeh. To je podobno kot s stiskanjem oljčnega olja. Mnogo oliv je treba stisniti, da dobiš liter olja. Takšna rešitev ne bo čudežno rešila naše težave, rešila jih bo le kombinacija ukrepov. Povečujemo število udeležencev letnih taborov za dijake in študente. Njihovo število je bilo do zdaj omejeno na sto, čeprav je bilo veliko več zanimanja. Kapaciteto taborov smo povečali na 210. Ob tem bomo z dijaki in študenti, ki bodo opravili tabor, bodisi zimski, ostali v stikih. Čez tri mesece jih bomo ponovno povabili na pohod ali kakšno drugo aktivnost. Eno izmed težav pri kadrovanju predstavljajo zdravniški pregledi. Hitra analiza je namreč pokazala, da so se nekateri zaposlili drugje, ker je celoten postopek zaposlitve trajal predolgo. Upam si trditi, da smo vsaj polovico tistega, kar bi radi dobili, spustili skozi prste, ker nismo bili dovolj hitri, ampak preveč togi, rigorozni. Celoten postopek utegne na primer trajati od novembra do februarja. Da bi skrajšali to obdobje, smo objavili razpis za zdravniške preglede, ki se ne bodo več izvajali centralno. Nanj se je prijavilo 13 zdravstvenih ustanov iz vse Slovenije. Kmalu bomo imeli 16 lokacij, na katerih se bodo izvajali pregledi. Pomemben dejavnik, ki bo pritegnil več ljudi v Slovensko vojsko, so investicije. Če bo oprema nova, če se bo videlo, da imamo resne namene in da moderniziramo vojsko, bo prišlo več mladih. Posebno pozornost pa bomo nameniti temu, da ta kader zadržimo. Ne smemo pozabiti tudi na promocijo. Vojsko je treba približati ljudem, spomniti, kakšne naloge naše pripadnice in pripadniki opravljajo, naj bo doma ali v tujini. Poklic vojaka je plemenit poklic. Glavna naloga vojske je sicer obramba domovine, ampak vojska priskoči na pomoč tudi pri naravnih in drugih nesrečah. Spomnimo se samo požara na Krasu, pa ko so s cisternami vozili vodo v slovensko Istro, pomagali pri poplavah v občinah Kostel in Osilnica – vse to samo v preteklem letu.
Resolucija o obrambi, ki jo je sprejela vlada in čaka na obravnavo v parlamentu, govori o 10 tisoč vojakih. Ali ne gre za preveč optimistično številko, ki mejo na fantazijo, saj ima Slovenska vojska trenutno nekaj manj kot 6200 pripadnikov?
Resolucija je dokument, ki opredeljuje naše cilje v prihodnosti. Gre za dolgoročen dokument.
Koalicijska Levica je že napovedala, da resolucije ne bo podprla. Ste si kdaj mislili, da bi lahko bil sprejem »vaše« resolucije odvisen tudi od SDS oziroma NSi?
Od mene bi bilo naivno, če bi rekel, da tega nisem pričakoval. Levica ima znana stališča, že odkar je v parlamentu. Imela je znana stališča tudi v moji vladi, tako da Levica zasleduje svojo agendo. To ni nič nepričakovanega, a koalicija ima tudi brez Levice 46 glasov v parlamentu. Glede opozicije pa bomo videli. Glede na to, da so februarja lani, ko so vodili vlado, sami sprejeli obrambno resolucijo, ki smo jo zdaj glede na novo stanje v svetu le posodobili, bi pričakoval, da jo bodo podprli. Prav tako so veliki zagovorniki opremljanja Slovenske vojske in naj bi bili tudi največji zagovorniki varnosti in miru.
Prva posodobitev, ki jo pričakuje Slovenska vojska, bo transportno letalo Spartan. Je že znano, kdaj bo prvič pristalo v Sloveniji?
Nikoli ne navajam datumov, saj sem že predolgo v politiki – ni vse odvisno samo od mene, vedno upoštevam »rezervo«. Spartana naj bi dobili v drugi polovici tega leta. Zaradi potresa v Turčiji mi je žal, da ga že nimamo, saj bi ga krvavo potrebovali. Reševalce in njihove pse smo s falconom peljali dvakrat, če bi imeli spartana, bi to naredili v enem zamahu z opremo. Veselim se prihoda novega letala, predvsem pa, da smo naročili gasilni modul. Letalo bo lahko vodo odvrglo v enem zamahu ali postopoma. Predstavljalo bo pomembno kapaciteto za gašenje. Pri tem ne smemo imeti v mislih zabojev, ki so jih lani iz spartana metali Romuni, tukaj gre za gasilni modul. Spartan bo dobra in zelo pomembna pridobitev.
Lahko potrdite, da bo Slovenija kupila še eno vojaško transportno letalo?
V letalstvu je po navadi tako, da če želiš imeti na voljo eno plovno letalo, moraš imeti na voljo najmanj dve, v idealnih razmerah celo tri. Eno je na primer na rednem vzdrževanju, drugo ima lahko manjšo okvaro. Na Krasu smo imeli problem, da cougarji niso bili plovni, ker so bili na rednem vzdrževanju.
So se postopki za nabavo drugega transportnega letala že začeli?
Ne. V resoluciji je opredeljena tudi nabava helikopterjev. Najprej je bilo sicer načrtovano, da bi obnavljali obstoječe in nato dokupovali nove, vendar se je zdaj pokazalo, da je na koncu izkupiček razmerja stroškov in koristi boljši, če gremo v nove kapacitete.
O številkah ne bi govoril, ker se bodo nakupi dogajali postopoma. Helikopterje bomo nabaviti, ker jih potrebujemo tudi za civilno rabo. Tako spartan kot helikopterji spadajo med opremo, ki je primerna tudi za civilno rabo.
Je kaj novega glede nabave letal za gašenje?
Razpis je končno zunaj. Letos bi radi pripeljali dve letali, nato še dve. V razpis smo sicer vnesli tudi možnost, da pozneje kupimo še dve, torej v celoti šest, a za zdaj cilj ostajajo štiri letala za gašenje. Če bo vse tako, kot kaže, bi lahko imeli prvi dve letali v Sloveniji že junija. Moramo pa vedeti, da je treba nato izšolati posadke. Gre za zelo specifično gašenje. To je pravzaprav skoraj bojno letenje, ker mora pilot leteti nad ognjem. Ko odvrže tri tisoč litrov, letalo dvigne, ker se je naenkrat osvobodilo velike teže. Pilot mora biti zelo usposobljen, da ne omenjam slabe vidljivosti. Letalo je namenjeno takojšnjemu »napadu« na ogenj, ko se odkrije. Cilj teh letal je, da se prepreči stanje, ki smo ga imeli na Krasu, ko je bilo v slabi vidljivosti na majhnem območju zelo veliko plovil. Letala, ki jih bomo nabavili, imajo takšno funkcijo, kot jo ima doma gasilni aparat. Torej, ko je ogenj opažen, da ne čakamo canadairja iz Hrvaške ali Italije, temveč da poskušamo požar z njimi pogasiti že v začetni fazi. To je mogoče doseči le z lastno floto, ki je ves čas v pripravljenosti. Dogovoriti se bomo morali, kako letalske klube, civilno zaščito in vojsko vključiti v sistem. Gašenja z letali nimamo postavljenega, postavljamo ga na novo. Flota za gašenje bo predstavljala velik preboj. Ne bo šlo za letala tipa canadair, ki za Slovenijo niso primerna, temveč za manjša letala, ki bodo s plovci zajemala vodo v jezerih in morju ali bodo imela kolesa in jih bodo z vodo polnili na tleh. Letala bomo nudili na voljo tudi Evropski uniji.
Katere nakupe v prihodnjih desetih letih še načrtuje Slovenija?
Potekajo nabave bojnih in službenih uniform, komunikacijsko-informacijske opreme za Slovensko vojsko, terenskih medicinskih reševalnih vozil, artilerijskega in minometnega streliva, protioklepnega raketnega orožja, letala za gašenje požarov iz zraka, nadgradnja helikopterjev Cougar, posodobitev vojaške ladje Triglav, rekonstrukcija 12 objektov v vojašnicah in izgradnja infrastrukture za novo oborožitev, izgradnja in posodobitev vojaških strelišč, izgradnja rezervoarjev letalskega goriva in prečrpavališča na lokaciji Celje, za kar je Nato že odrobil 13,5 milijona evrov, ter več kot 30 raziskovalno razvojnih projektov za krepitev nacionalne obrambe. V skladu z resolucijo je predvidena nabava osemkolesnih oklepnikov za srednjo bataljonsko bojno skupino in srednji bojni izvidniški bataljon, za katere potrebujemo tudi podporna vozila na različnih platformah in za različne namene. To so lahka terenska vozila Oshkoshi oziroma Perun 4x4 (Oshkosh), prvih 38 vozil je že prispelo v Slovenijo in so v postopku uvajanja v operativno uporabo, taktična tovorna vozila na platformah 8x8, prvih 40 vozil smo že dobili iz Nemčije, kot donacijo nemške vlade na račun naše donacije tankov M-55S Peruni sicer predstavljajo nadomestilo za hammerje. Za bataljonsko skupino bomo nabavili tudi samovozne havbice. Posodobili bomo še opremo specialnih enot, za katere bomo nabavili helikopterje. Helikopterji bodo večnamenski. Ena od prioritet je tudi nakup sistema zračne obrambe, nakup dodatnega transportnega letala, ki bo bistveno povečal operativnost transporta po zraku. Naj omenim, da smo lani potrdili tudi naročilo letalskega modula za gašenje požarov iz zraka, ki ga bomo dobili leta 2024. S tem bomo, vključno z nakupi manjših letal za gašenje požarov iz zraka, bistveno povečali operativnost oziroma dosegli zastavljene cilje. Nujna je posodobitev protizračne obrambe. Vsi ugotavljamo, da je protizračna obramba slaba, saj imamo zastarel ruski sistem. Slovenija je pristopila k sporazumu z Nemci, pri katerem sodeluje 15 držav. Gre za velik projekt, s katerim bi s sistemom kratkega dosega zaščitili naš teritorij pred nevarnostjo iz zraka.
Obstaja ocena, o kakšnem skupnem znesku za nabave govorimo?
Dejstvo je, da se bo obrambni proračun v skladu z resolucijo višal. Do leta 2030 naj bi dosegli dva odstotka BDP, odvisno od tega, kakšen bo takrat BDP. Počasi se bližamo milijardi evrov za celoten sistem. Zavezali smo se, da bomo 20 odstotkov obrambnega proračuna namenili za investicije.
V petih letih to pomeni milijardo evrov?
Tako nekako. Ob tem želimo doseči, da bomo za raziskave in razvoj namenjali dva odstotka obrambnega proračuna. V letošnjem proračunu smo za to namenili skoraj 13 milijonov. V raziskave in razvoj je vključena tudi slovenska industrija. Znano je, da smo podpisali pogodbo z gospodom Boscarolom. Gre predvsem za obrambo pred rojem dronov. Želeli bi vlagati v vojaške raziskave in razvoj, ki se seveda pozneje aplicirajo tudi na civilno rabo. Vlaganja v raziskave in razvoj bodo pripomogla, da bomo začeli zmanjševati zaostanek za razvitimi državami. V obrambni resoluciji so predvidena sredstva, kakršnih obrambni proračun še ni imel. Zaveza do Nata je, da za obrambo namenjamo dva odstotka BDP, prihodnje leto bomo delež dvignili na 1,5 odstotka. Treba se bo pametno odločati in dodatna sredstva smotrno porabiti. Vse tisto, kar sva prej naštevala, je usmerjeno v ta cilj. Le majhnega dela opreme, ki jo bomo nabavili, ne bo mogoče uporabiti tudi v civilne namene. Pri oklepnikih 8x8 ali havbicah je seveda jasno, da gre za vojaško opremo. Slovenska vojska je v osnovi namenjena obrambi domovine. Slišimo lahko tudi očitke, da je SV namenjena Natu. Ne! Nato je sistem kolektivne obrambe, kamor moramo prispevati svoj delež. Drugo pa je, recimo temu teritorialna obramba, to se pravi obramba svojega teritorija. Da moramo to vzpostaviti, sem poudarjal že na zaslišanju pred parlamentarnim odborom. Tukaj pa smo malce bosi, tudi zaradi veščin, ki jih prebivalstvo danes nima več. Veščine imamo zelo slabo razvite. Ko doma nekomu pušča pipa, pokliče gasilce in niti ne ve, kje je ventil. Malo sicer karikiram, a obstajajo primeri.
V svetu, v katerem starši z 18-letnimi hčerkami in sinovi hodijo na informativne dneve za fakulteto, najbrž ne more biti drugače.
Moja mlajša hči je zdaj šele v osmem razredu, a je vseeno že šla na informativni dan na gimnazijo v Kamniku. Imela je močno želja, da gre sama oziroma s prijateljico. Bil sem kar ponosen. Mlade je treba navaditi na življenje. Če sem rekel, da kličejo gasilce, ko jim iz pipe spusti voda, nam veščin manjka. Velikokrat, tudi v medijih, slišimo reference na Švico, da je Švica nevtralna in daje manj za obrambo. Treba je vedeti, da ima v Švici vsak vojaški obveznik doma puško. V Sloveniji in marsikje drugje ni tako. Jaz je denimo ne bi želel imeti doma. Švica za obrambo nameni 0,8 odstotka BDP, vendar ima zelo velik BDP. Tudi v Avstriji, ki je nevtralna, se že pojavljajo pisma, ki spodbujajo, da je konec te miselnosti in da naj se država pridruži Natu. Ne nazadnje se želita Švedska in Finska po dolgih letih nevtralnosti, Švedska po okoli 200, Finska pa nekoliko manj, pridružiti zvezi Nato. To pomeni, da se povsod po svetu zavedajo, da so se razmere nekoliko spremenile. Vsaka država mora biti sposobna braniti svoje ozemlje. Cilj in namen Nata je, da se vsaka nevarnost zaustavi že na zunanji meji. Če bi to primerjal z rimskim cesarstvom, bi zunanjo mejo predstavljal Hadrijanov zid. Če zid pade, mora biti država sposobna obraniti svoje ozemlje. Navsezadnje smo se Slovenci v zgodovini najmanj dvakrat borili na takšen način, na način teritorialne obrambe. Osnova partizanskega gibanja je bila narejena na teritorialni način. Šlo je za hitre, mobilne enote, ki so izvajale hitre napade in umike ter zasede. Se pravi govoriva o gverilski taktiki. Podobno je bilo leta 1991, ko se je celo vojska imenovala teritorialna obramba. Zakaj? Teritorialna obramba pomeni obrambo teritorija. V Sloveniji moramo razdelati, kako bomo zagotovili obrambo lastne domovine. Ne zaradi Nata, temveč zaradi nas samih. Naš cilj je predvsem, da s posodobitvijo opreme in kadrovsko izpolnjenostjo izboljšamo vsakoletno oceno vojske. Lahko se pogovarjava, ali so kriteriji primerni, po moji oceni sicer niso, ampak kakorkoli mi moramo dobiti pozitivno oceno za delovanje v vojni. Vsakoletna sramota nam ni v ponos. Vse to, kar delamo in o čemer sva se pogovarjala, od nabave do modernizacije, teži k temu, da bo vrhovna poveljnica enkrat podala boljšo oceno.
