Rok priznava, da nesreča ni ohromila le njegovega telesa, v njem občasno ugaša tudi volja po življenju. A mu obdobja depresije uspeva premoščati ob ljubeči podpori domačih in prijateljev. Hvaležen jim je za to, pravi. Eno od spodbud vidi v balinčkanju. Ta šport želi trenirati. Da bi ga lahko domači vozili na treninge v Kranj, kjer imajo edino balinišče, prilagojeno tetraplegikom, bi potrebovali prilagojeno vozilo oziroma kombi.
Triindvajsetletni Rok je bil pred prometno nesrečo živahen najstnik, ki se je rad družil s sovrstniki, užival je v različnih športih in rekreaciji, pogosto je tekel in zahajal v gore, obiskoval babico in ji pomagal pri različnih opravilih, prav tako sosedom pri delu na kmetiji. Obiskoval je Šolo za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Sedemnajstletnik, ki je prekipeval od življenja in želje po adrenalinu, niti slutil ni, da bodo srednješolske zimske počitnice zanj usodne.
Zaradi težnje po adrenalinu
Rok priznava, da so ga privlačila adrenalinska doživetja. Kot pravi, je rad občutil strah v kosteh. S prijatelji so v Šeščah skakali z mostu v vodo, s kolesom s skakalnice, poletel je z jadralnim padalom, mikala ga je hitrost. »Med zimskimi šolskimi počitnicami sem neko jutro bratu brez njegovega dovoljenja vzel avto in se, čeprav nisem imel vozniškega dovoljenja, odpeljal do bližnjih Šešč v trgovino. »Zaradi želje po adrenalinu sem pretiraval s hitrostjo. Ko je pripeljal avto naproti, sem se ustrašil, zaneslo me je s ceste, po nekajkratnem prevračanju me je vrglo iz vozila. Spomnim se močnega poka. Obležal sem na hladni zemlji, bil sem pri zavesti, toda telesa od vratu navzdol nisem mogel več premikati, le glavo sem lahko premikal. Nemočen, šokiran in prestrašen sem klical na pomoč. Opazila me je gospa, ki je poklicala zdravniško pomoč in moje starše, saj sem bil še toliko priseben, da sem ji povedal mamino telefonsko številko,« se spominja pretresljivega 21. februarja pred šestimi leti. Reševalci so ga odpeljali na celjsko urgenco, kjer so odkrili, da ima na vratu poškodovano tretje in četrto vretence in okvaro živčevja. Zdrav najstnik je postal tetraplegik.
Iskanje novega smisla
Po trimesečnem zdravljenju v celjski bolnišnici so Roka napotili v Rehabilitacijski inštitut Soča , kjer se je nekaj mesecev učil osnovne gibe. Dolgotrajna, potrpežljiva in dosledna vadba je dala prve rezultate. Sčasoma je začel delno premikati levo roko in si umivati zobe, naučil se je upravljati električni voziček. Ko se je vrnil domov, so notranjost hiše prilagodili njegovim potrebam, družina se je morala začeti potrpežljivo navajati na nov način življenja. »Nesreča je globok pečat pustila tudi na mojem psihičnem počutju . Zapadel sem v depresijo. Spraševal sem se, ali ima moje življenje sploh še smisel. Ponoči pogosto sanjam, kako uživam v športnih dejavnostih, potem se vsako jutro soočim z bolečo resničnostjo. Ko zapadem v primež temnih misli, mi je vse odveč. Vsak dan moram zbrati dovolj moči, da najdem razlog, zaradi katerega je vredno vztrajati na tem svetu. Pestijo me tudi fizične bolečnine, imam krče v mišicah, tudi nevropatske bolečnine. Zavedam se, da tudi mojim najbližjim ni lahko. Domačim in prijateljem sem neizmerno hvaležen, ker me v najbolj težkih trenutkih znajo potolažiti in mi vrniti vero v življenje,« poudarja Rok, ki si dneve najraje popestri z glasbo, s fotografiranjem in sproščanjem v naravi ter z druženjem s prijatelji. »Ob meni so ostali le tisti pravi,« dodaja.
Balinčkanje
5 EUR ZA NAKUP VOZILA TRR:
SI56 6100 0002 7180 620, sklic: SI00 11, namen: Pomoč Roku, koda: CHAR, naziv: RKS – OZ Žalec ali preko SMS-donacij : pošljite sporočilo SMS s ključno besedo ZID5 na številko 1919 in prispevali boste 5 EUR za pomoč pri nakupu prilagojenega vozila za Roka. Prispevajo lahko uporabniki mobilnih storitev Telekoma Slovenije, Telemacha, T-2 in A1. Pravila in pogoji za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija so objavljeni na spletni strani https://zalec.ozrk.si/.
V Rehabilitacijskem inštitutu Soča je Rok spoznal tetraplegike in paraplegike, ki se ukvarjajo z balinčkanjem. »Zato sem se v tem preizkusil še sam. Bilo mi je všeč. Vendar takrat še nisem bil dovolj samozavesten niti nisem premogel dovolj volje, da bi se odločil za treniranje . Danes je drugače. Rad bi začel trenirati balinčkanje, morda bi se kdaj lahko udeležil tudi paraolimpijskega tekmovanja, predvsem pa bi si s treniranjem popestril dneve. To bi bila dobrodošla spodbuda v mojem življenju. Nov, svež navdih v življenju bi se mi zelo prilegel,« poudarja. A na treninge bi se moral voziti v Kranj, saj imajo le tam balinišče, ki je prilagojeno tetraplegikom. Zdaj ga domači po nujnih opravkih prevažajo v starem kombiju, ki se pogosto kvari. Kot je povedala Rokova mama Zdenka, so po sinovi nesreči morali zagotoviti prilagojeno vozilo. »Družinski prihranki niso zadostovali za nakup novega kombija, zato smo kupili starega, ki se pogosto kvari, saj je star že šestnajst let.«
Prilagojeno vozilo
Za Rokovo željo so slišali tudi v Območnem združenju Rdečega križa Žalec, kjer so ponudili pomoč z zbiranjem denarnih sredstev za nakup prilagojenega vozila, ki bi bilo prilagojeno Rokovim potrebam. Mora biti predvsem dovolj visoko in široko, da vanj lahko pride Rok z električnim vozičkom. Za nakup novega bi potrebovali približno 30 tisoč evrov. Če bo odziv na akcijo dober in bodo zbrali dovolj denarja, se bodo za izbiro najbolj primernega vozila posvetovali s predstavniki Rehabilitacijskega inštituta Soča , kjer vozila za potrebe invalidov tudi testirajo. Dobrodelna akcija se bo končala 30. junija 2023. Rok in njegovi domači se že vnaprej iskreno zahvaljujejo za vsak darovan evro.
