Državni svet je na današnji izredni seji z 20 glasovi za in osmimi proti izglasoval odložilni veto na novelo zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero se vnovič uvaja obveznost izročanja računa potrošniku za kupljeno blago oz. prejeto storitev. DZ je novelo zakona o davčnem potrjevanju računov sprejel prejšnji četrtek. V njej je med drugim zapisano, da mora zavezanec pri gotovinskem poslovanju za prodano blago oz. opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora. Če tega ne stori, mu grozi globa v višini 40 evrov. Račun je lahko tako v papirni kot elektronski obliki.
Obveznost izročitve računa potrošnikom kot tudi sankcioniranje tistih, ki računa ne prevzamejo, je pred leti že veljala. Ukinjena je bila januarja lani, ko se je z novelo zakona o davku na dodano vrednost določilo, da je zavezanec dolžan izročiti račun kupcu le na njegovo zahtevo. Toda s tem se je po ugotovitvah vlade ponovno odprl manevrski prostor za sivo ekonomijo. V nekaterih panogah je namreč lani število davčno potrjenih računov znatno upadlo, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 tudi za petino.
Brez razprave
Izglasovanje odložilnega veta so predlagali člani komisije državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, državni svetniki pa so ga brez razprave podprli. Pobudnikom se zdi med drugim nesprejemljivo prelaganje odgovornosti izdaje računa na kupca, s tem ko mu za morebiten neprevzem računa grozi globa.
DZ bo moral zdaj o noveli glasovati še enkrat. Takrat jo bo morala podpreti več kot polovica vseh poslancev, torej najmanj 46.
Odločanja o vetu se je na današnji novinarski konferenci po seji vlade dotaknil tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Sam bi si želel, kot je dejal, da ne bi bilo potrebe po vnovični uvedbi obveznosti izročanja računa potrošniku za kupljeno blago oz. prejeto storitev, a se je v praksi pokazalo, da je bil v nekaterih dejavnostih zaznan znaten izpad števila izdanih računov.
"V preteklosti, ko je ukrep obvezne izdaje in sprejemanja računov veljal, je ta zakon deloval preventivno. Inšpektorji so kupce zgolj opozarjali, nikoli ni bila izrečena nobena globa. To je smer, ki mislimo zasledovati po sprejemu tega zakona," je odgovoril glede pomislekov državnih svetnikov zaradi glob, ki jih zakon določa za kupce, če od prodajalca ne prevzamejo izdanega računa.
Odziv ministrstva
Obvezno izročanje računov je pomembno tako z vidika obvladovanja sive ekonomije kot z vidika varovanja pravic kupcev, so v luči izglasovanega veta zapisali na finančnem ministrstvu. Kot so dodali, želijo kupce predvsem ozaveščati, da je račun treba vzeti. Dodali so, da se sicer zavedajo tudi, da ima obveznosti izročanja računov tudi okoljski vpliv, zato, kjer je to le mogoče, pozivajo k izdaji in izročanju računov v elektronski obliki preko elektronske pošte, aplikacij in podobno.
Ozaveščevalnemu namenu ponovne uvedbe globe za kupce po navedbah finančnega ministrstva pritrjujejo tudi podatki finančne uprave za obdobje od leta 2015 do 2022, ko je ta določba že veljala, globa za prekršek pa kupcem ni bila nikoli izdana. "Finančna uprava je namreč v odkritih primerih izrekala le ustna opozorila," so izpostavili.
Znaten upad
Vlada se je sicer za ponovno uveljavitev obveznega izročanja računov odločila, ker najnovejši podatki kažejo, da je število davčno potrjenih računov v nekaterih dejavnostih, kritičnih z vidika sive ekonomije, med letoma 2019 in 2022 znatno upadlo.
Lani je bilo po podatkih finančne uprave kljub sicer ugodni gospodarski aktivnosti davčno potrjenih računov 913.848.520, kar je 8,9 odstotka manj kot leta 2019. Primerjava med omenjenima letoma je ustreznejša zaradi vmesnega obdobja epidemije covida-19, so pojasnili na ministrstvu in dodali, da je padec števila davčno potrjenih računov manjši od zmanjšanja števila zavezancev, ki davčno potrjujejo račune.
Leta 2022 je račune potrjevalo 54.644 zavezancev, kar je 1,6 odstotka manj kot leta 2019. "Število potrjenih računov v letu 2022 se je v primerjavi z letom 2019 torej zmanjšalo bolj, kot se je zmanjšalo število zavezancev, ki davčno potrjujejo račune," so strnili.
Posebej znaten je upad izdanih računov v nekaterih dejavnostih, kritičnih z vidika sive ekonomije, so še zapisali na ministrstvu. Največji upad števila računov so zabeležili v gradbeništvu, kjer je bilo število davčno potrjenih računov lani za 33,3 odstotka manjše kot leta 2019.
