"Pozitivno je, da je zadnja napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) spodbudnejša od jesenske. Govorimo o 1,8-odstotni namesto o 1,4-odstotni gospodarski rasti v letošnjem letu," je na novinarski konferenci po seji vlade dejal finančni minister Klemen Boštjančič, ob tem pa opozoril, da kljub temu tveganja ostajajo.
Spomnil je, da se tudi za evropsko gospodarstvo najhujši scenariji očitno ne bodo uresničili. Gospodarski obeti so namreč sodeč po zadnji napovedi Evropske komisije boljši kot jeseni lani, EU bo letos beležila boljšo rast. Tudi Nemčija, ki je najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenije, naj bi se po napovedih komisije izognila recesiji.
Po ministrovih besedah je spodbudna tudi napoved letošnje inflacije. Ta se bo po napovedih Umarja postopno umirila, a bo v prvih mesecih še visoka. Višje cene storitev in hrane bodo letos še pomembno vplivale na visoko inflacijo, dobra novica pa je, tako Boštjančič, da bo vpliv cen energentov manjši kot preteklo leto.
Minister Boštjančič je sicer na novinarski konferenci znova odgovarjal na vprašanje o izplačilu sredstev iz sklada za okrevanje. Ponovil je, da je Slovenija poslala zahtevek za izplačilo prvega obroka v višini 57 milijonov evrov bruto (50 milijonov evrov neto z upoštevanjem sorazmernega dela prejetega predplačila), ta je po njegovih informacijah popoln, zdaj je treba počakati na administrativne postopke Bruslja za izvedbo plačila.
Sredstva po ministrovih zagotovilih niso ogrožena. Rok za izvedbo veh mejnikov in ciljev je leto 2026. O razlogih, zakaj Slovenija pri izplačilu zaostaja, bo v prihodnjih tednih še veliko povedanega, saj bosta na to temo potekali seji odbora DZ za finance in komisije DZ za nadzor javnih financ. "Gre za vrsto razlogov, tičijo pa v nerealnih predpostavkah v času, ko se je ta načrt delal," je pojasnil.
Vlada se je sicer danes seznanila z informacijo o izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, skladno s katerim bo Slovenija do konca 2026 lahko koristila 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev mehanizma. Za izvedbo ukrepov načrta je iz tega naslova predvideno tudi koriščenje 705 milijonov evrov posojil. Sredstva bo pridobila v več obrokih, plačila obrokov pa so pogojena z doseganjem mejnikov in ciljev na ukrepih.
Medtem ko je Slovenija zahtevek za prvi obrok že poslala, bosta pošiljanje drugega zahtevek za plačilo in njegova sestava odvisni od uspešnosti doseganja mejnikov/ciljev na drugem in tretjem obroku za nepovratna sredstva ter na prvemu obroku za posojila. Prav tako bo na proces pošiljanja zahtevka vplivala prilagoditev načrta, s katero bo vlada naslovila nižjo alokacijo nepovratnih sredstev zaradi boljše razvitosti v letu 2021 (286 milijonov evrov manj kot načrtovano), cilje načrta REPowerEU za zmanjšanje energetske odvisnosti od ruskih energentov in objektivne okoliščine (npr. inflacija).
Prilagoditev načrta bo lahko pomenila tudi prilagoditev nekaterih mejnikov in ciljev ter s tem sestavo obrokov, je finančno ministrstvo pojasnilo v sporočilu po seji vlade. Kot je dodalo, je vlada uradu za okrevanje in odpornost naložila, da najkasneje do 16. marca pripravi in z ministrstvi uskladi predlog izhodišč za prilagoditev načrta, vključno z znižanjem sredstev in dodatnim poglavjem. Ta bodo osnova za usklajevanje z Evropsko komisijo in drugimi deležniki.
Skladno z okvirno časovnico je pošiljanje predloga prilagoditve načrta v formalno obravnavo na komisijo predvideno za letošnji april, so še navedli na ministrstvu.
