Včeraj je Vseslovensko združenje malih deležnikov (VZMD) skladno z napovedmi vložilo kolektivno tožbo zaradi domnevnega oškodovanja naročnikov še proti četrtemu od velikih telekomunikacijskih operaterjev. Potem ko so tožbe vložili proti Telekomu Slovenije, A1 in Telemachu, so zdaj sprožili spor tudi proti podjetju T-2. V tem primeru ocenjujejo, da je bilo več kot 180 tisoč naročnikov oškodovanih za 34,9 milijona evrov, z zamudnimi obrestmi pa za nekaj več kot 39 milijonov. V primeru Telemacha so oškodovanje ocenili na 43,6 milijona evrov, pri Telekomu Slovenije na 122,69 milijona, v primeru družbe A1 pa na 52,3 milijona evrov. Skupno naj bi bilo po prepričanju združenja okoli 1,4 milijona naročnikov oškodovanih za več kot 257 milijonov evrov.
V VZMD operaterjem očitajo, da so naročnike v zadnjih petih letih oškodovali zaradi enostranskega dvigovanja cen naročniških paketov, brez vnaprej predvidenih razlogov in metode zvišanja cene. Operaterji so vse očitke navedli kot neutemeljene.
Tožb je vse več
Tožba VZMD bo tako že 21. kolektivna tožba, vložena v Sloveniji. Večina jih je uperjenih proti bankam. Prva kolektivna tožba je bila vložena proti banki Sparkasse leta 2017, prej slovenski pravni red tega instituta ni poznal. Zakon o kolektivnih sporih je bil sprejet leta 2017, z njim pa se je uzakonila možnost, da sodišče z eno sodbo reši vse zahtevke, ki zadevajo ista, podobna ali povezana dejanska ali pravna vprašanja, ki se nanašajo na isti primer množičnega oškodovanja.
Glavna prednost tovrstnih sporov je, da posamezniku dostop do sodišča omogočijo tudi, kadar se mu to v posameznem primeru ne bi izplačalo (če gre na primer za takšno kršitev pravic, da bi njihovo uveljavljanje na ravni posameznika povzročilo prevelike stroške v primerjavi z možnim izidom). Poleg navedenega tovrstni spori pozitivno vplivajo na pravni sistem kot celoto, saj manj obremenijo sodišča (več sporov se združi v enega), in hkrati predstavljajo pritisk na gospodarske subjekte, da njihova neskladna in pogosto nezakonita ravnanja ne bi ostala nekaznovana.
Že prva sodba izjemnega pomena
Že prva sodba, ki so jo sodišča izdala na podlagi kolektivne tožbe, je bila izjemnega pomena. Zveza potrošnikov Slovenije je organizirala tožbo zoper banko Sparkasse, ki pri izračunu mesečnih kreditnih obveznosti svojih komitentov ni upoštevala negativnega euribora. Po tej sodbi so banke množično začenjale spreminjati kredite pogoje, kot kaže, pa se bodo po lanski potrdilni sodbi višjega sodišča pred obličjem pravice znašle tudi druge banke. Kolektiv 99 je namreč proti vsem bankam v Sloveniji vložil kolektivne tožbe, ker niso upoštevale negativnega euribora.
Tožili mednarodno korporacijo
Kolektiv 99 ni novinec pri oblikovanju kolektivnih tožb, saj so že leta 2021 tožili mednarodno korporacijo Apple, ki je priznala, da je s programsko opremo namenoma upočasnjevala delovanje svojih starejših izdelkov, da bi primorala potrošnike k nakupu novih. Korporacija si je zaradi nedopustnega ravnanja na glavo nakopala tožbe širom sveta, tudi v Sloveniji. Ravno včeraj je na sodišču potekal narok, na podlagi katerega bo sodišče odločilo, ali je tožba zoper mednarodno korporacijo dopustna ali ne. V postopku se je pri zavodu evidentiralo več tisoč posameznic in posameznikov, lastnikov relevantnih modelov iPhone, evidentiranje pa je še vedno odprto. V primeru uspeha tožbe bo sicer sodišče odločilo o načinu vključitve potrošnic in potrošnikov ter načinu morebitnega izplačila odškodnin, katerih skupno vrednost pri Kolektivu 99 ocenjujejo na 27,5 milijona evrov.
Država na zatožni klopi
Tarče kolektivnih tožb pa niso vedno le podjetja. Sindikat ministrstva za obrambo je leta 2018 v imenu zaposlenih vložil tožbo proti državi, ker naj bi bila zaposlenim kršena pravica do odmora med delovnim časom in ker v delovni čas niso šteli primopredaje poslov. Tožbi se je pridružilo 250 zaposlenih, a jo je sodišče zavrglo kot nedopustno, saj bi moralo ugotavljati okoliščine vsakega izmed oškodovancev, kar je v nasprotju z namenom instituta kolektivne tožbe. Kot kaže, pa se s kolektivno tožbo na sodišče odpravlja 1500 od dobrih 6000 pripadnikov Slovenske vojske zaradi prenizkega izplačila ur za čas pripravljenosti na delovnem mestu. V Sindikatu vojakov Slovenije natančnih izračunov nimajo, a po njihovih ocenah posamezen vojak v povprečju za obdobje zadnjih pet let zahteva okoli 12 tisoč evrov, kar pomeni, da od države terjajo kar 18 milijonov evrov.
