"Lani se je število uporabnikov naše pomoči zelo povečalo v primerjavi z letom 2021. Našteli smo jih 833 oziroma 376 družin, leto prej jih je bilo 672 oziroma 314 družin. Lani smo torej oskrbovali 60 družin več kot leto prej," s številkami, ki se še višajo, postreže sekretarka novogoriškega Rdečega križa Neli Skočaj. Novembra in decembra se je najbolj povečalo število prošenj za plačilo položnic, predvsem za plačilo ogrevanja. "Mislim, da kar nekaj ljudi doma ne kuri, predvsem enočlanske družine. Stiske se pojavljajo tudi tam, kjer sta dva zaposlena z nizkimi dohodki ali manjšimi pokojninami. Življenjski standard ljudi, ki že prej niso imeli visokih dohodkov, se je zelo poslabšal in ne zmorejo več kupovati hrane ali plačevati položnic," poudarja Skočaj.
Ljudje vse bolj sprašujejo po hrani
Povečane potrebe po hrani rešujejo z zbiranjem in razdeljevanjem viškov hrane, ki je trgovine ne uspejo prodati. V okviru programa, ki ga financira mestna občina, zvečer prevzemajo prehranske izdelke v štirih večjih trgovinah. Lani so razdelili za skoraj 166.000 evrov hrane oziroma 2061 družinskih paketov. "To je hrana, ki bi šla v smeti, z njo pa rešimo veliko stisk." V ajdovskem RK se število prejemnikov pomoči zadnje leto konstantno veča, a ne skokovito. "Predvsem se povečuje povpraševanje po plačilu najnujnejših položnic. Tega smo bili sicer vajeni ob koncu leta, ko prejemniki pomoči pokoristijo izredne denarne pomoči na CSD. V začetku leta pa je bilo tega verjetno še enkrat več kot prejšnja leta," pove sekretarka Irena Žgavc.
Dobrodošla je tudi pomoč v hrani. Prehranske izdelke zagotovijo iz sklada za evropsko pomoč, Hofer in Lidl vsak večer donirata hrano, dnevno prejemajo 15 toplih kosil iz gostinskih obratov, šol, podjetij in raznih ustanov. "Ljudje so solidarni, težje kot je, bolj si pomagamo, je pa res, da podražitve slabšajo gmotne razmere marsikoga," še pravi Irena Žgavc.
Vračajo se tisti, ki so že shajali brez pomoči
V Škofijski karitas Koper ugotavljajo, da se število prošenj še ni bistveno povečalo. "Pričakujemo pa, da se bo to zgodilo, predvsem zaradi višjih zneskov na položnicah," pravi Marjana Plesničar Jezeršek, ki spremlja razdeljevanje pomoči. Nekoliko več prošenj je predvsem v Novi Gorici in Ajdovščini zaradi dražje hrane in ogrevanja. "Na nas se obračajo predvsem mame samohranilke, družine priseljencev iz balkanskih držav, velike družine, upokojenci. Opažamo, da se v naše centre, kjer delimo pomoč, vračajo tudi ljudje, ki so pred časom pomoč pri nas prejemali, a so nato zmogli sami," razlaga. Problem je tudi osamljenost. Ljudje poleg paketa hrane potrebujejo pogovor, osebo, ki se ji zaupajo, dodaja.
Vse več prošenj za izredno denarno pomoč
V Centru za socialno delo severna Primorska beležijo rast števila vlog za izredno denarno pomoč. Zanjo ne zaprošajo le prejemniki redne denarne pomoči in upokojenci, temveč tudi družine z minimalnimi dohodki. Materialno ogroženih je tudi vse več zaposlenih, čeprav imajo prihodke, ki presegajo mejo socialne varnosti, opažajo v ajdovski enoti. Vzroki za stiske so v zvišanju obrokov za kredite, lizinga in najemnin. Ljudje potrebujejo izredno denarno pomoč za nakup kurjave in za plačilo elektrike in plina. Podobno velja za ožjo Goriško in Tolmin, število izrednih denarnih pomoči se viša tudi na Idrijskem. Kot pravijo v tamkajšnji enoti, so na prvem mestu upokojenci, ki izpostavljajo, da imajo nizke pokojnine, denarno pomoč pa potrebujejo za plačilo komunalnih storitev, elektrike, ogrevanje ... "Veliko je prosilcev, ki za majhne vrednosti presegajo cenzus za uveljavljanje varstvenega dodatka in pogosto niso prejemniki solidarnostnega, draginjskega oziroma energetskega dodatka, zaradi česar se počutijo zelo prikrajšane," navajajo v Idriji.
