"To je obenem prva sodba Vrhovnega sodišča RS glede problematike kreditov v švicarskih frankih, s katero je bilo dokončno ugotovljeno, da gre za nično kreditno pogodbo. Pravnomočna sodba je tako potrjena," so v današnjem sporočilu, h kateremu so priložili tudi kopijo sodbe vrhovnega sodišča, zapisali v Združenju Frank.
Vrhovno sodišče je po navedbah združenja uskladilo presojo nepoštenega pogodbenega pogoja z razlago, ki jo je lani podalo ustavno sodišče. Ob tem je izhajalo iz ugotovitve, nadaljuje združenje, da je v danem primeru šlo za nedovoljeno spodbudo jemanja kredita v tuji valuti, zavzelo pa je stališče, da je bilo takšno ravnanje banke tudi zavajajoče.
"Vse to zgolj ob povzemanju vsebine pogodbe, v kateri je kreditojemalec opozorjen na valutno tveganje. Ta situacija je tipična za vse kreditne pogodbe kreditov v švicarskih frankih in v sodnih postopkih praktično ni nobene trditvene podlage bank, da bi bilo v drugih primerih drugače," so zapisali.
Izpostavili so, da je obenem to prva sodba vrhovnega sodišča po "prelomni" sodbi Sodišča EU, v kateri je to povedalo, da je za nepoštenost pogodbenega pogoja dovolj obstoj znatnega neravnovesja med pravicami in obveznostmi v škodo potrošnika. "Vrhovno sodišče je sedaj to jasno potrdilo z obstojem neomejenega tveganja," so poudarili v združenju in dodali, da po mnenju pravnikov, ki zastopajo kreditojemalce, argumentacije te sodbe ne bo več mogoče presegati. "Tako ni več najti pravnih ovir, da pravici ne bi bilo zadoščeno v vseh tistih primerih, ko kreditojemalci poiščejo zaščito svojih pravic na sodišču," so dodali.
Odvetnik kreditojemalcev Aleš Majcenovič je poudaril, da je bila bistvena ugotovitev vrhovnega sodišča v obravnavani zadevi ta, da banka v času sklepanja kreditne pogodbe v frankih kreditojemalcema ni ustrezno pojasnila valutnega tveganja in tako nista vedela, kakšno tveganje prevzemata.
V Združenju Frank bodo za člane v kratkem pripravili več pravnih posvetov, na katerih bodo podrobno predstavili postopke na sodišču. Ob tem so sodišča pozvali, da pospešijo postopke in omogočijo dostop do pravnega varstva tudi tistim kreditojemalcem, ki ne zmorejo stroškov tožbe. Enak poziv so namenili odločevalcem v politiki.
