Maljevac, ki je uvodoma predstavil trenutno stanje na področju stanovanjske politike, je poudaril, da v Sloveniji »gradimo bistveno manj od drugih držav.« Številke namreč kažejo, da imamo trenutno 410 stanovanj na 1000 prebivalcev, kar je pod povprečjem EU in držav v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Kot drug zanimiv podatek je izpostavil dejstvo, da trenutno beležimo izrazito rast števila gospodinjstev, pomanjkanje stanovanj pa je vse večje. Tako smo med letoma 2015 in 2021 zgradili 22.819 novih stanovanj, medtem ko je število gospodinjstev naraslo za 39.241, kar pomeni presežek števila gospodinjstev v višini 16.422.
Poudaril je, v Sloveniji ni neke redne gradnje stanovanj, ki pa je potrebna za uspešno stanovanjsko politiko. Cene nepremičnin vztrajno rastejo, saj so se v obdobju od 2015 do 2022 dvignile za 77 odstotkov, povprečna cena rabljenega stanovanja pa presega 2300 evrov na kvadratni meter, pri čemer je povprečna starost stanovanj v Sloveniji 50 let. Stanovanjski skladi, ki jih je v Sloveniji 13, so sicer v zadnjih letih okrepili gradnjo, a se srečujejo z omejenim javnim virom, odvisnostjo od tržnih virov, nepovezanostjo, stihijskim razvojem in omejenim dostopom do novih zemljišč. Prav tako strmo narašča znesek, potreben za subvencije najemnin, kaj je po besedah ministra posledica pomanjkanja javnih najemnih stanovanj.
Treba je vzpostaviti dolgoročen sistem
Kar zadeva časovnico ukrepov, prva faza predvideva izgradnjo stanovanj do leta 2026, pri čemer na ministrstvu menijo, da je s podporo iz proračunskih in javnih virov do takrat možno zgraditi približno 5000 stanovanj. S to fazo so že začeli, je dejal Maljevac in dodal, da je v skladu z načrtom letos predviden začetek gradnje približno 1000 stanovanj.
Kot drugo je po navedbah ministra treba na področju stanovanjske politike nujno vzpostaviti sistem, ki bo dolgoročen in predvidljiv za vse deležnike ter s katerim bo mogoče letno zgraditi 3000 stanovanj. Koalicija ga želi vzpostaviti do konca mandata, nosilec pa bo republiški stanovanjski sklad.
Urediti baze podatkov
Poleg stanovanjskih skladov lahko k gradnji stanovanj veliko prispevajo tudi nevladne organizacije. Zato se zavzemajo za oblikovanje ustreznega okolja za razvoj in delovanje neprofitnih stanovanjskih organizacij. Med drugim želijo še letos urediti ključne evidence in baze podatkov. »Trenutno namreč nimamo pregleda glede tržnih najemnih stanovanj, javnih najemnih stanovanj, višine in gibanja tržnih najemnin, tako da to je celoten sistem, ki ga moramo vzpostaviti, da bomo lahko vodili ustrezno politiko,« je bil jasen Maljevac.
Želijo si tudi urediti področje kratkoročnega najemanja stanovanj za potrebe turizma, ki je po besedah ministra predvsem v mestih velik problem. O tem, kako bodo regulirali kratkoročno najemanje, se bodo pogovarjali v prihodnjih mesecih, ampak cilj je, da imajo zakon pripravljen do konca leta. Še letos želijo pripraviti spremembo zakonodaje, ki bi v tržnem najemu zagotovila varnost za vse strani, torej tako najemnike kot tiste, ki stanovanja oddajajo. Predvsem pa želijo spodbujati dolgoročen najem, ker to je tisto, kar zagotavlja boljši položaj za vse in omogoča hitrejše reševanje morebitnih sporov.
