Novice Svet24

Devet mesecev je minilo, odkar smo Slovenci in Slovenke odšli na volitve in oddali svoj glas. Po daljšem obdobju izjemno heterogene politične slike smo ob veliki zmagi Gibanja Svoboda dobili sestavo parlamenta, ki omogoča izvedbo večjih reform. Potem ko je minilo prehodno obdobje, v katerem se oblast prevzema in vzpostavlja, volivci pa nevede brišejo spomin na predvolilne obljube, se nam zdaj rišejo obrisi tistega, kar koalicija želi, zna in zmore. Koalicijski vrhi, ki se ob četrtkih odvijajo v protokolarnih objektih na Brdu, nakazujejo prihajajoče spremembe.

Koliko stanovanj potrebujemo?

Prvo srečanje je bilo namenjeno zdravstvu in napovedi, da že z aprilom dobivamo boljše zdravstvo. Drugo srečanje vladajočih je bilo pretekli četrtek, temi pa plače v javnem sektorju in stanovanjska politika. Napovedi na tem področju so bile pred volitvami izjemno optimistične. Levica je ves čas v javnost pošiljala številko 30.000 stanovanj, kolikor naj bi jih potrebovali in kolikor naj bi jih zagotovili. Število je ocena strokovnjakov iz 77 nevladnih organizacij, ki so združeni v civilno iniciativo Glas ljudstva. Pred volitvami je tako v krogu Levice veljala ocena, da bi morala država za rešitev problematike pomanjkanja javnih najemnih stanovanj do leta 2030 zgraditi 30.000 novih neprofitnih stanovanj. »Zagotoviti je treba urgentna sredstva in sistemske vire financiranja za izgradnjo novih neprofitnih stanovanj ter tako rešiti stanovanjski primanjkljaj, ki smo ga s pomanjkljivo stanovanjsko politiko ustvarili v zadnjih 30 letih,« je zapisano na spletni strani civilne iniciative.

Po novem brez velikih obljub

Sašo Švigelj

Koalicijski vrh pa je pokazal, kako je videti, ko visoke politične obljube trčijo v realnost. Predsednik vlade je po koalicijskem vrhu namesto omenjenih 30.000 stanovanj govoril le še o 3000 stanovanjih do leta 2026 in šele potem o 2000 stanovanjih na leto. »Ne bomo obljubljali tisoče stanovanj v tem letu, ker to ni izvedljivo,« je dejal Golob, čeprav je del javnosti, glede na predvolilne obljube, od njih pričakoval prav to. Luka Mesec pa je na to dodal, da je treba zmogljivosti za gradnjo javnih stanovanj zgraditi počasi z leti. A mladega politika je treba pohvaliti, da si ne bo prilastil zaslug za stanovanja, ki bodo zgrajena v letošnjem letu. Jasno je namreč, da ob večletnem gradbenem ciklu na njihovo gradnjo sedanja vlada ni imela vpliva. Verjamemo tudi, da si ne bo pripisal zaslug za neizbežen padec cen na nepremičninskem trgu, ki se je po skoku obrestnih mer in umiku vlagateljev skoraj popolnoma ustavil.

Že začeta dela

Da bo del obljub o 3000 stanovanjih do konca leta 2026 uresničen, je že pred časom poskrbel republiški stanovanjski sklad, ki ima v gradnji okoli 2500 stanovanj, pridobil je nepovratna sredstva iz okvira načrta za okrevanje in odpornost, pridobil pa je tudi posojilo Razvojne banke Sveta Evrope. Zasnove za to so nastale še v času prejšnje vlade.

Spodbudne novice

A najbolj spodbudna vest, ki smo jo po koalicijskem vrhu lahko slišali s področja stanovanjske gradnje, ni število stanovanj, ki naj bi rešila zagate tistih ljudi, ki že leta in leta čakajo na neprofitna stanovanja, ampak obljuba vlade, da naj bi zagotovila proračunski vir za gradnjo. Omenjena je bila celo številka 100 milijonov evrov letno. Da je sistemski vir financiranja gradnje osnova vsake resne stanovanjske reforme, je jasno že desetletja, a do zdaj na tem področju nihče ni storil nič. Ob vsem zasebnem denarju, ki se je v nepremičnine zlil v zadnjih letih, pa bo namera predsednika vlade, da dolgoročno zniža vrednost nepremičnin in višino najemnin, zagotovo trčila ob lobi ali dva.

Kje bomo vzeli?

A kar je bilo povedano v četrtek na koalicijskem vrhu, smo slišali že večkrat. Da je namera po vzpostavitvi sistemskega vira za pospešitev gradnje neprofitnih stanovanj resna, bomo lahko verjeli šele takrat, ko bo vlada povedala, od kje bo denar – 100 milijonov evrov letno – prišel. Tudi če vladi uspe v gradnjo preusmeriti del evropskih sredstev, bo večino morala zagotoviti sama. Čeprav te vlade ni strah povečevati davčnih bremen, o davku na nepremičnine še ne govori. Kot kaže, so se sicer odločili obuditi že malce »pozabljeni« davek iz premoženja, a prihodki iz tega gredo v občinske malhe, nosilec reforme pa naj bi bil republiški stanovanjski sklad.

Še veliko dela

Tam debato o prihajajočih reformah zagotovo spremljajo z zanimanjem in ugibajo, ali bodo končno dobili sredstva, s katerimi bi lahko upravičili svojo vlogo. Parcialni ukrepi, ki so mu jih naložile pretekle vlade, so skladu največkrat naložili veliko dela, ki pa zaradi pomanjkanja virov ni nikoli obrodilo želenih sadov. Upajmo torej, da obljubljenih 100 milijonov ne bo izginilo kot dodatki za plače zaposlenih v pravosodju in da ne bomo v okviru stanovanjske reforme govorili samo o gradnji neprofitnih najemnih stanovanj, ampak tudi o dostopu do lastniških nepremičnin, aktivaciji praznega stanovanjskega fundusa, predvsem pa o obnovi že obstoječih dotrajanih in energetsko potratnih nepremičnin.