Skoraj neverjetno se sliši, da je Ferdinand Porsche skonstruiral vsaj dve stvari, ki sta bili del vojaške opreme, in to tako v prvi kot v drugi svetovni vojni. S tem da je bila prva konstrukcija vseeno veliko bolj miroljubna kot druga. Prva je bila namreč »le« motorček za poljsko železnico, druga pa impozanten oklepnik, ki še zdaleč ni bil uspešen.
Kot prvo omenimo majhen motor, ki ga je Porsche skonstruiral leta 1916 in je služil kot pogon za tako imenovano poljsko železnico (Feldbahn), s katero so iz zaledja proti fronti vozili opremo po železniških tirih, nazaj v zaledje pa pogosto ranjence. Običajno so za vleko teh vagončkov uporabljali konje ali druge delovne živali, kar so imeli vojaki avstro-ogrske vojske v tistem trenutku na voljo. A takšen transport je bil počasen in je zahteval tudi precej napora od vojakov, saj so morale vlečne živali ostati v primerni »formi«, da so lahko vlekle težak tovor.
Namesto konj so iskali cenejši pogon
Tukaj pa pride v zgodbo Ferdinand Porsche, ki je leta 1916 za podjetje Austro-Daimler razvil 460-kubični dvovaljni motor za avstro-ogrsko vojsko in ga patentiral na svoje ime. Motor je zmogel 2,5 kilovata (3,5 KM), kar se na prvi pogled ne zdi veliko.
Ob predstavitvi tega zanimivega in izredno redkega primerka motorja je strokovni sodelavec Parka vojaške zgodovine v Pivki Peter Požar zapisal: »Kljub njegovi moči je motor lahko, zaradi ugodnega razmerja med lastno in mrtvo težo, zmogel obremenitev do 3000 kilogramov. Motor je bil brez dodatnih modifikacij pritrjen na sprednji del že obstoječega vagončka, ki so ga pred tem vlekli konji. S prehodom s konjske vleke na uporabo motorjev je bila lahko avstro-ogrska vojska hitreje oskrbovana; hkrati pa so konje lahko uporabili za druga, bolj pomembna opravila.«
Vlakovna kompozicija, ki jo je poganjal mali motor, je zmogla premagovati do osemodstotne klance, največja hitrost pa je bila sedem kilometrov na uro. Hlajenje motorja je potekalo preko dveh ventilatorjev, ki sta bila z gredjo povezana z verigo ali jermenom. Menjalnik je imel dve prestavi, stožčasto sklopko in ročico za izbiro smeri vožnje. Največje število vrtljajev je bilo 1650.
»Za uporabo avstrijske vojske je bilo naročenih 3000 motorjev, vendar jih je bilo zaradi pomanjkanja materialov in delavcev narejenih le okoli 1500. Po letu 1918 so motorje uporabljali tako za transport lesa, kamenja, peska in drugih materialov kot tudi za prevoz ljudi, zlasti beguncev. Motorček je verjetno najmanjši in najpreprostejši motor, ki je kadarkoli bil narejen v tovarni v Dunajskem Novem mestu, in je zato zelo neznačilen izdelek tovarne Austro-Daimler,« je še povedal Peter Požar.
Motor je na ogled v muzeju v Pivki
Transport v času prve svetovne vojne in vojaška logistika sta temi, ki, tako menijo v Parku vojaške zgodovine, pri predstavljanju prve svetovne vojne pogosto ostajata spregledani in doslej še nista bili deležni celovite muzejske obravnave. Zato so pripravili razstavo z naslovom Boj v zaledju strelskih jarkov: vojaški transport na soški fronti, pod katero se je kot avtor podpisal direktor Parka Janko Boštjančič s soavtorjema, sodelavcem ZRC SAZU Gregorjem Antoličičem in zunanjim sodelavcem Parka Igorjem Gardelinom. Porschejev motor je del te zanimive in poučne razstave, lastnik razstavljenega primerka pa je Ivan Rudolf, ki ima vojaški muzej v Črnem Vrhu.
Kot omenjeno, je bilo narejenih 1500 teh motorjev, do danes jih je vsega skupaj »preživelo« največ 100, za deset pa jih lahko poznavalci natančno navedejo, kjer se nahajajo.
Porsche je bil pri tankih manj uspešen
Druga vojaška zgodba Ferdinanda Porscheja pa je manj uspešna. Pustimo ob strani, da je zelo dobro sodeloval s takratnim režimom in da je na željo Adolfa Hitlerja svetu dal tudi »ljudsko vozilo«, legendarnega hrošča. Bolj zanimiva je zgodba o nastanku tanka, s katerim so se Nemci hoteli postaviti po robu Američanom z njihovim shermanom in Rusom, ki so sovražnika preplavili s svojim T-34.
Ko je nemška vojska iskala nov tank, se je na razpis seveda prijavil tudi Porsche. Tank je moral imeti veliko oklepa in mogočen top. Ker je bil Porsche človek izzivov, se je pri prototipu odločil za hibridno različico pogona z dvema bencinskima motorjema, ki sta zagotavljala elektriko, ta pa je gnala dva elektromotorja, za vsako gosenico eden. Ker je moral na svoj tank namestiti od vojske vnaprej določeno kupolo z 88-milimetrskim topom, je naletel na težave. Sicer so pri prototipu sodelovali Krupp z oklepom, Steyr z zračno hlajenima 10-valjnima bencinskima motorjema in Siemens z električnimi sestavnimi deli, kot na primer elektromotorjema, ki pa sta bila nameščena v sprednjem delu vozila. Porsche je bil tako prepričan, da je na pravi poti, da je dal v Avstriji izdelati kar 100 šasij za bodočega tigra, a se mu račun ni izšel. Henschlov prototip je bil boljši, bolj zanesljiv in bolj konvencionalen.
Ferdinandu Porscheju je tako ostalo 100 izdelanih šasij v St. Valentinu pri Amstettnu v Avstriji, in ker jih ni želel zavreči, jih je uporabil za lovca na tanke ferdinand oziroma elefant, osem šasij pa za poveljniško vozilo in reševalne tanke, in različico rammtiger, ki pa ni nikoli ugledala luči sveta.
Danes obstajata le še dva elefanta
Ferdinand, ki so ga kasneje preimenovali v elefanta, je bil uničevalec tankov s fiksirano »kupolo« in 88-milimetrskim topom ter je tudi zaradi 200-milimetrskega oklepa tehtal kar 65 ton, za pogon sta služila dva elektromotorja s po 230 kilovati (313 KM), elektriko za njiju pa so zagotavljali en generator in dva zračno hlajena bencinska motorja.
Danes je ostalo vsega nekaj tigrov po različnih muzej po svetu, najbolj znan je edini delujoči primerek v muzeju Bovington v Veliki Britaniji, ki so ga uporabili tudi za snemanje filma Fury z Bradom Pittom v glavi vlogi. Vojno pa sta preživela tudi le dva od 91 izdelanih elefantov: eden je v muzeju v Rusiji, tega so zajeli v bitki pri Kursku, drugega pa so Američani dobili po bitki pri Anziu v Italiji in je trenutno v muzeju v ZDA.
Čeprav se Ferdinanda raje spominjamo po hrošču, je ravno z omenjenima projektoma dokazal, da je bil tehnični vizionar, le da je včasih deloval malo pred svojim časom, pa ne vedno s pravi namenom. Kajti tiger in elefant sta bila stroja za uničevanje. Vsem tehničnim zamislim navkljub.
