Nekdanja sestra lojolka, 56-letna Roberta (ime je psevdonim), je patra Rupnika spoznala v Gorici, ko jo je leta 1990, bila je še študentka umetnostne zgodovine, kolegica povabila na Rupnikovo razstavo. Ta je takrat poučeval tudi verouk na goriških šolah. Kot je dejala, je iskala duhovno poglobitev in njegova dela so se ji zdela pomenljiva. »Opazil me je in me zasul s komplimenti. Bil je karizmatičen, jaz pa zelo negotova,« je povedala novinarki Federici Tourn.
Rupnik je bil po besedah redovnice odkrito dvoumen in si je dovoljeval opazke, ki jih ne bi pričakovala od duhovnika.
V nekaj mesecih je z izkazovanjem platonske zagledanosti vanjo zmanipuliral njeno duhovno poklicanost in jo prepričal, naj vstopi v Skupnost Loyola, za katero še nikoli ni slišala: »Tako se je začelo moje boleče in absurdno desetletje v skupnosti: nesmiselno, jalovo in brezplodno žrtvovanje.«
Rupnik je bil po njenih besedah odkrito dvoumen in si je dovoljeval opazke, ki jih ne bi pričakovala od duhovnika. »Ko sem bila še novinka, mi je položil roke na zadnjico in komentiral njeno obliko. Razumela sem, da je bilo narobe, a on me je zmedel, ker je vse ogrinjal v sij duhovnosti, zanimanje za ženske obline je opravičeval s svojim umetništvom, še več, z umetništvom in služenjem Bogu.« Večkrat je govoril o duhovni vrednosti ženstvenosti, spomnila se je tudi nekega »predavanja« o pomenu bele barve pri ženskem spodnjem perilu. Sestre je pater Rupnik povabil, naj nosijo bele prosojne bluze, skozi katere je mogoče videti nedrček, kot sublimen znak čistosti in duhovne lepote.
Manipuliranje in psihološke zlorabe
Njegov manipulativen stil komunikacije je bil vsem na očeh, nemoteno je ravnal po svoje. »Danes je jasno, da ga dolga leta nihče ni ustavil,« je dejala. Ker se ni mogla vključiti v skupnost, so jo poslali v Rim na »zdravljenje« k Rupniku. V Centru Aletti sta začela nekakšno psihološko terapijo: na drugem ali tretjem srečanju jo je poskušal poljubiti na usta, rekoč, da je to »zdravilni Gospodov poljub«. Roberta ga je zavrnila in prekinila »zdravljenje«, ker jo je bilo strah, da se Rupnik ne bi mogel zadržati.
Po zavrnitvi so se začele hude duhovne in psihološke zlorabe tako z Rupnikove strani kot v skupnosti. Za spolne zlorabe drugih redovnic Roberta ni vedela. »Po desetih letih v skupnosti je bilo moje telo bolno, moja psiha izničena, moj duh ranjen,« je odgovorila na vprašanje, zakaj je zapustila lojolke.
Tudi to pričanje za Domani potrjuje, da je odpovedala najprej predstojnica Ivanka Hosta. Ta je vsakršen dvom oklicala za nasprotovanje Bogu, okoli sebe je čutila le graje in obsodbe, s sestrami so živele v »vzdušju terorja«. Sestra Roberta je zapustila redovništvo in se poročila.
