Novice Svet24

Francoska premierka Elisabeth Borne je prejšnji teden predstavila predlagane spremembe pokojninskega sistema, njihov skupni imenovalec pa je daljša delovna doba za številne delavce, če se bodo želeli upokojiti s polno pokojnino. Reforma predvideva dvig najnižje upokojitvene starosti z 62 na 64 let, parlament bo o tem odločal februarja, če bo načrt potrdil, naj bi spremembo uvedli do leta 2030. »Brez ukrepanja se bo pokojninski sistem zrušil pod težo primanjkljaja,« je opozorila Bornova. »Neodgovorno bi bilo dopustiti, da se primanjkljaji še naprej povečujejo. To bi neizogibno vodilo v obsežna zvišanja davkov in znižanja pokojnin,« je poudarila, saj je bilo takoj jasno, da bo predlog zvišanja upokojitvene starosti sprožil val protestov. »Zelo se zavedam, da spreminjanje našega pokojninskega sistema državljane navdaja s tesnobo in strahom,« je dejala, a dodala, da država z vidika zagotavljanja stabilnosti nima druge izbire.

Francoski sindikati so takoj odreagirali: k protestom so pozvali skoraj vsi večji francoski sindikati. Prvi bodo po napovedih že ta četrtek, to pa naj bi bil le začetek stavkovnega vala. Pokojninski reformi po javnomnenjskih raziskavah nasprotujeta dve tretjini Francozov, proteste jih podpira nekaj več kot polovica.

Nova reforma tudi pri nas

Pokojninska reforma pa se obeta tudi nam. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan je prejšnji teden na seji odbora DZ za delo pri obravnavi predloga pokojninske novele SDS izpostavil, da se bo treba pri načrtovanju te reforme pogovoriti predvsem o postopnem zvišanju odmernih odstotkov za izračun pokojninske osnove v obdobju od leta 2026 do 2030 ter o postopnem dvigu upokojitvene starosti in pri tem še posebej nasloviti tiste, ki so kasneje vstopili na trg dela. Pri nas sta sicer zdajšnja pogoja za starostno pokojnino 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma 65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe.

Dvig starosti bo nujen

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je v lanskem poročilu o pokojninskih sistemih ugotovila, da je Slovenija med evropskimi državami z najnižjo starostno mejo za upokojitev (na primer Danska, Grčija, Islandija, Italija so jo že zvišale na 67 let, približno leto manj imajo v Španiji, na Portugalskem, Nizozemskem, Irskem, medtem ko imajo Nemčija, Avstrija, Belgija, Poljska določeno starost 65 let). Ker se naše prebivalstvo stara, pričakovana življenjska doba daljša, mladi pa pozno vstopajo na trg dela, se bomo morali temu slej kot prej prilagajati tudi z višanjem upokojitvene starosti. OECD Sloveniji svetuje, naj v naslednjih petih letih najnižjo starost ob upokojitvi zviša na vsaj 62 let ob 42 letih delovne dobe, kasneje pa celo na 64,6 leta starosti in 44,6 leta delovne dobe. Brez pokojninske reforme se bodo namreč javni izdatki za pokojnine pri nas do leta 2050 povečali z 10 na 15,7 odstotka BDP, so izračunali. Tudi vse te ugotovitve OECD naj bi vlada upoštevala pri predlogih za pravkar nastajajočo pokojninsko reformo.

Mesec je proti dvigu upokojitvene starosti

Primož Lavre

Minister za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je sicer obljubil, da bodo naredili vse, da dviga upokojitvene starosti ne bo. Če bi do njega prišlo, pa zagotovo ne bo veljal za današnje generacije delavcev, ki so pred upokojitvijo, je v začetku leta zagotovil za STA. Pokojninska reforma iz leta 2012 po mnenju ministrstva za delo sicer še vedno daje pozitivne učinke k vzdržnosti sistema z vidika priliva novih upokojencev, dviga dejanske upokojitvene starosti in daljšanja dopolnjene pokojninske dobe. Se pa Mesec strinja, da je treba povečati razmerje med številom vplačnikom v pokojninsko blagajno in številom prejemnikov pokojnin, a kot je prejšnji mesec pojasnil za portal N1, bi to dosegel tako, da mladi čim prej dobijo redna delovna razmerja, da se zaposluje tudi starejše iskalce dela, ki so izgubili službe, ter da se tiste, ki so že dosegli upokojitvene pogoje, poskuša zadržati na trgu dela.

Že imamo spodbude za podaljševanje zaposlitve

»Sicer pa v okviru sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja že obstajajo določene spodbude za podaljševanje ostajanja v zaposlitvi tudi po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev. Zavarovanci, ki izpolnijo pogoje za starostno pokojnino in kljub temu ostanejo v zavarovanju, lahko tako koristijo ugodnosti, ki jih za te namene predvideva zakonodaja,« so spomnili na ministrstvu za delo. »Najboljša spodbuda za podaljševanje delovne aktivnosti sta dostojno plačilo in varno delovno okolje, kjer delovni proces ni posvečen izključno povečevanju učinkovitosti in dobička,« so pojasnili na ministrstvu.

Kaj bo na koncu ponudila pokojninska reforma in ali bodo zaradi tega šli na ulice tudi naši sindikati, bomo šele videli. Vlada načrtuje, da bo koncept izhodišč za pokojninsko reformo poslala Ekonomsko-socialnemu svetu do junija, spremembe mora nato pripraviti do konca letošnjega leta, v državnem zboru pa bodo obravnavane do konca leta 2024.