Začetek mandata je primeren trenutek za razgrnitev načrtov, kratkoročnih in tudi tistih dolgoročnejših, ki segajo tudi dlje od obdobja štiriletnega mandata. Po povedanem v pogovoru z županom Gregorjem Macedonijem se bo v novomeški občini tudi v prihodnje dogajalo marsikaj, tako v mestu kot zunaj mestnega območja, na podeželju.
Leto se je začelo s podpisom pogodbe za gradnjo dveh stanovanjskih blokov, v kratkem bosta odprti brvi v Kandiji in na Brodu, tudi gradnja bazena gre h koncu. Kaj nas še lepega čaka letos, česa se kot župan veselite v naslednjih štirih letih?
Vesel sem, da se naš trud za zagotovitev novih javnih najemniških stanovanj uresničuje zelo hitro in zelo konkretno. Z republiškim stanovanjskim skladom bomo v Podbrezniku letos začeli graditi pet novih blokov, v katerih bo v nekaj letih na voljo 200 stanovanj. To pa bodo dopolnile tudi druge zasebne in javne stanovanjske naložbe. Povpraševanje po stanovanjih v Novem mestu že nekaj časa močno presega ponudbo, kar je sicer tudi posledica dejstva, da smo privlačno okolje za življenje in delo. Tudi na drugih področjih nas čakajo lepe in pomembne zgodbe: še letos si želimo prenoviti in pokriti tribuno stadiona Portoval, novi brvi želimo nadgraditi z večnamenskimi povezavami proti Stopičam in Podbrezniku ter tudi s celovito prenovo športnega parka na Loki, zunaj mesta nadaljujemo širjenje javnega kanalizacijskega omrežja, v mestnih soseskah je treba prenoviti najstarejše komunalne vode, še naprej si bomo prizadevali tudi za celovito izboljševanje cestne infrastrukture. Ob teh in drugih gradbiščih pa se še bolj veselim dogodkov in prireditev v mestnem jedru, sodelovanja s krajevnimi skupnostmi, društvi, klubi in organizacijami, ki s svojim delovanjem bogatijo Novo mesto.
V starem mestnem jedru že desetletja spremljamo dve žalostni zgodbi: prenovo in oživitev Narodnega doma in prenovo tržnice, za katero je bil pred desetletjem pripravljen dober načrt, a je vse skupaj zaradi nesporazuma med občino in neposrednimi sosedi tržnice padlo v vodo. Kako kaže z obema projektoma zdaj?
Kljub nerazumnim (pri)tožbam, ki za zdaj ovirajo pravnomočnost gradbenega dovoljenja za prenovo najstarejšega narodnega doma v Slovenji, sem prepričan, da bomo kmalu v začetku leta imeli še zadnjo kljukico za izbiro izvajalca, projekt prenove pa si gotovo zasluži tudi sofinanciranje iz državnega proračuna. Rad poudarjam, da je ne glede na ovire treba jasno začrtati cilje in iti korak za korakom, izvedeni projekti zadnjih osmih let to dokazujejo, verjamem pa, da bosta tudi Narodni dom in tržnica kmalu zasijala v novi podobi. Lani nam je po dolgih letih sodnih postopkov uspelo zagotoviti tudi pravnomočno gradbeno dovoljenje za prenovo novomeške tržnice, s katero bomo smiselno nadgradili prenovo in ponudbo mestnega jedra, denar za ta projekt bo delno zagotovljen tudi iz skladov Evropske unije.
Zaradi energetske krize so prizadete dejavnosti kolesarske in atletske dvorane v Češči vasi, energetsko zahteven je tudi bazen. Kako bo z delovanjem teh objektov, če bodo cene energije ostale tako visoke? Razmišljate o alternativnih virih energije – sončna ali termalna, lesna biomasa bi bila na našem območju zelo zanimiva?
Z novim letom smo dočakali državno regulacijo cen plina tudi za objekte javnih zavodov, med katere spada Olimpijski center Novo mesto. To sicer še zdaleč ne pomeni, da bo ogrevanje v prihodnjih zimskih mesecih poceni, prepričan sem celo, da bi država morala področje športa, sploh po dveh letih epidemije, še bistveno bolj zaščititi. Bodo pa nove cene ob preudarnem upravljanju vsaj v določenem obsegu omogočile zagotovitev boljših razmer za uporabo objekta. Novi bazenski kompleks bo z energetskega vidika bistveno bolj samozadosten, saj smo na strehi sprojektirali sončno elektrarno, strinjam pa se, da ima biomasa v Sloveniji velik potencial: kratkoročno za zamejitev posledic energetske draginje, dolgoročno pa kot smiseln lokalen in trajnostno prijazen vir (če se ustrezno poskrbi za filtriranje dimnih emisij). Na Mestni občini Novo mesto že nekaj časa proaktivno tudi v prostorskih aktih zamenjujemo plin kot primarni energent, saj se zavedamo, da je treba najti alternative.
Kdaj bo odprtje objekta za mehansko in biološko obdelavo komunalnih odpadkov v Leskovcu?
Gradbena dela so praktično končana, trenutno smo v procesu pridobivanja vse potrebne dokumentacije za začetek poskusnega obratovanja. Pridobivanje teh dovoljenj je zaradi strogih okoljskih predpisov zahtevno že samo po sebi, ga znamo pa Slovenci še dodatno zbirokratizirati. Vseeno verjamem, da bomo letos kmalu zagnali to pomembno pridobitev, s katero bo celotna regija dvignila raven obdelave odpadkov, povečala bo zmogljivost že tako enega najprostornejših odlagališč, ne nazadnje pa bomo odslej še lažje zagotavljali, glede na povprečje v Sloveniji, kolikor mogoče nizke cene na položnicah naših občanov.
Katere večje projekte načrtujete v predelih občine zunaj mestnega območja?
V gradnji je pomembna večnamenska povezava med Malim Slatnikom in Petelinjekom, v teh dneh se podpisuje pogodba za gradnjo naslednje faze kanalizacijske infrastrukture v Ždinji vasi, celovito prenavljamo cesto Pangrč Grm–Gabrje, nadaljujemo prenovo ceste skozi Dolž, v projektiranju pa je tudi večnamenska povezava med mestom in Stopičami. V prihodnjih letih bomo z javno kanalizacijo opremili tudi preostala naselja v naši občini, za katera je tak način opremljanja smiseln oziroma gospodaren.
