Novice Svet24

Tiskovni ured Splitsko-makarske nadškofije

Že prejšnji teden smo razkrili, da je Sveti sedež proti nadškofiji uvedel postopek apostolske vizitacije. To je ukrep, za katerega se v Vatikanu odločijo, ko želijo na terenu preveriti sume večjih nepravilnosti v posameznih škofijah, zato tja pošljejo posebnega papeževega preiskovalca – vizitatorja. Po poročanju revije Reporter vizitacijo nadškofije izvaja Dražen Kutleša, predsednik hrvaške škofovske konference, ki je od letos tudi član dikasterija za škofe, enega najvišjih upravnih organov v Vatikanu.

Več virov nam je potrdilo, da je pod drobnogledom »posebne revizije« iz Vatikana finančno poslovanje Nadškofije Ljubljana. Še posebno naj bi se usmerila v njeno podjetje Metropolitana. To upravlja s 15.000 hektarji cerkvenih gozdov in zemljišč na Pokljuki, Jelovici in v Zgornji Savinjski dolini, ki jih je država vrnila Cerkvi med denacionalizacijo.

Toda medtem ko je podjetje Metropolitana, ki ga je dve desetletji vodil Janez Celar, pod lupo Vatikana, v Sloveniji očitno še povečuje lastništvo gozdov. Danes razkrivamo, na kakšne načine to počne.

Zlata jama nadškofije

Podjetje Metropolitana velja za zlato jamo Nadškofije Ljubljana. Konec lanskega leta je imelo na banki kar za 33 milijonov evrov denarnih sredstev. Del teh namenja za različne finančne naložbe. Med drugim jih posoja lastnikom gozdov, zavaruje pa jih z njihovimi nepremičninami. Dva od teh lastnikov sta tako pri podjetju v lasti nadškofije zastavila za več kot 800 hektarjev bukovih gozdov na Gorjancih, hribovju na jugovzhodu države, ki se dviguje nad krško kotlino, meji pa na Hrvaško.

Je ogromno zemljišče, ki v naravi predstavlja skoraj pet odstotkov celotnega hribovja. Do zdaj je bilo v lasti slovenskih izseljencev iz ZDA, ki so jih pred skoraj 20 leti dobili v okviru denacionalizacije, in njihovih potomcev. Konec junija pa sta dva od dosedanjih lastnikov, ki imata v lasti nekaj manj kot polovični delež teh zemljišč, s podjetjem Metropolitana podpisala pogodbo o najemu štiri milijone evrov vrednega posojila. V pogodbi po naših podatkih ni določenega ne roka vračila ne obresti, ki jih morajo običajno plačevati vsi posojilojemalci. Zakaj ne? Ker je šlo očitno za predpripravo na prodajo.

Z vknjižbo štiri milijone evrov vredne hipoteke na gozdovih je namreč Metropolitana postala njihova ekonomska lastnica. Le nekaj mesecev pozneje, septembra letos, je eden od omenjenih dveh lastnikov podpisal še pogodbo o prodaji. S kom, uradno ni mogoče preveriti. Po vsej verjetnosti pa z Metropolitano. Vrednost prodaje po naših podatkih znaša skoraj štiri milijone evrov, torej približno toliko kot posojilna pogodba, sklenjena nekaj mesecev pred tem.

Država ima predkupno pravico

STA

Toda na tej točki se zgodba zaplete. Novi lastnik, verjetno Metropolitana, se namreč do danes še ni vpisal kot lastnik zemljišč. Na njih je namreč mogoče opaziti le »zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice«. To pomeni, da bo do preknjižbe prišlo šele ob izpolnitvi določenih pogojev. Katerih, ni znano, pri čemer v zvezi z nekaterimi manjšimi deleži zemljišč trenutno potekajo lastninski spori.

Odprto je tudi vprašanje, ali lahko Metropolitana, ki je v izključni lasti Nadškofije Ljubljana, sploh postane lastnica več sto hektarjev gozdov na Gorjancih, ne da bi pred tem dobila zeleno luč države. Po zakonu o ohranjanju narave ima namreč država pravico, da prva odkupi gozdove na državno zavarovanem območju, ki so posebnega pomena. Šele če te pravice ne bi uveljavila, jo lahko izkoristi drugi lastnik, čigar zemljišče meji na gozd, ki se prodaja, ali lastnik najbližjega gozda.

Takšna omejitev prodaje velja vsaj za del Gorjancev. Status gozdnega rezervata, s tem pa gozda s posebnim pomenom, ima namreč več kot 20 hektarjev pragozda pod Trdinovim vrhom in večina več kot 350 hektarjev velike doline potoka Kobile, ki leži v osrednjem delu hribovja. Tam so po naših podatkih tudi zemljišča, na katerih je svojo »rezervacijo« vpisalo podjetje v lasti Nadškofije Ljubljana.

V preteklosti so sicer svetniki tamkajšnjih občin že dajali pobude državi, naj gozdove odkupi od zasebnih lastnikov in poskrbi, da ne bi prihajajo do izsekavanj oziroma drugih posegov. Vendar do tega ni prišlo zaradi razhajanj o njihovi ceni. Vse to pomeni, da bi lahko prodajo (dela) gozdov na Gorjancih preprečila le država. Sicer bo priložnost za njihov odkup izkoristila Cerkev.

---

Zakaj Metropolitana potrebuje več gozdov

Metropolitana, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo ljubljanske nadškofije, ustvarja visoke dobičke od upravljanja gozdov, ki jim jih je država vrnila v okviru denacionalizacije, in drugega premoženja. Skupina, njen ključni del je Gozdno gospodarstvo Bled, ki upravlja z gozdovi na Pokljuki in Jelovici, je lani ustvarila 63 milijonov evrov prihodkov in nekaj več kot štiri milijone evrov dobička. Na roko ji gre tudi svetovno pomanjkanje gradbenega materiala in surovin, saj je to v zadnjem času cene lesa pognalo v višave. Toda kljub temu imajo v Metropolitani težavo, saj se je sečnja v njihovih gozdovih občutno zmanjšala. V obdobju od 2015 do 2020 je »zaradi obsežnih gozdnih ujm in razširjenega podlubnika prihajalo do povečane sečnje, kot je bilo prvotno načrtovano«. Po vsej državi je bilo poškodovanih več kot 10 milijonov kubičnih metrov lesa. Proti koncu leta 2020 se je večina sanacij končala. V Gozdnem gospodarstvu Bled, kjer v skupini izsekajo največ lesa, so se zato še bolj usmerili v tujino. Zelo se je povečal uvoz lesa iz Nemčije, Italije in Hrvaške.