"Dobava ruske nafte in naftnih derivatov tujim pravnim in fizičnim osebam je prepovedana, če se v pogodbah za to dobavo neposredno ali posredno uporablja omejitev cen", je navedeno v odloku, ki obenem določa, da se lahko prepoved v posameznih primerih odpravi na podlagi "posebne odločitve" ruskega predsednika Putina. Izvoz surove nafte bo prepovedan s 1. februarjem, datum prepovedi izvoza naftnih derivatov pa bo določila ruska vlada in bi lahko bil po 1. februarju.
Članice EU so se sicer junija dogovorile o svežnju sankcij, ki prepoveduje kupovanje, uvoz in transfer surove nafte in določenih naftnih derivatov iz Rusije v EU. Dogovorile so se, da bo prehodno obdobje za ustavitev uvoza surove nafte trajalo šest mesecev, tako da je embargo začel veljati 5. decembra. Za naftne derivate bo medtem v veljavi čez dva meseca.
Podjetja iz EU po izteku prehodnega obdobja ne smejo zagotavljati zavarovanj ali financiranja pomorskega transporta ruske nafte v tretje države. S tem se želi Rusiji otežiti nadaljevanje izvoza nafte v druge države po svetu, saj so evropska podjetja pomembni ponudniki tovrstnih finančnih storitev.
Na te storitve pa se nanaša cenovna kapica, ki so jo članice EU v začetku meseca določile pri 60 dolarjih na 159-litrski sod ruske surove nafte in je prav tako začela veljati 5. decembra. Pri tem se je EU uskladila s skupino sedmih najbogatejših držav na svetu G7 in nekaterimi drugimi partnericami, tudi z Avstralijo. Ceno za naftne derivate nameravajo določiti do 5. februarja 2023.
Cenovna kapica velja za rusko nafto, ki jo ta po morju izvaža v tretje države. Za nafto, dobavljeno po naftovodih, velja izjema. Namen tovrstnih ukrepov je predvsem omejiti zmogljivosti ruskih oblasti za financiranje agresije proti Ukrajini. Po navedbah virov pri EU namreč izvoz nafte predstavlja 37 odstotkov ruskih prihodkov od izvoza. Cenovna kapica obenem zagotavlja stabilne globalne trge, predvsem naftne, zmanjšuje pa tudi pritisk na inflacijo, še poudarjajo viri v Bruslju.
