Dari Južna, največji domači zasebni lastnik Petrola in eden od najbogatejših Slovencev, ki državo obtožuje vojnega dobičkarstva, je zahteval izredno skupščino družbe, ki bo potekala v torek. Kot poroča portal necenzurirano.si, želi Južna od države izterjati plačilo 110 milijonov evrov iz naslova omejitve cen pogonskih goriv v času vlade Janeza Janše, a se po njihovih navedbah v ozadju v resnici bije boj za obvladovanje Petrola in skoraj četrt milijarde evrov njenega letnega denarnega toka, hkrati pa bo od razpleta dogajanja v prihodnjih mesecih verjetno odvisna usoda uprave, ki jo od jeseni 2019 vodi Nada Drobne Popovič. Tako je Južna sklic skupščine zahteval, da bi na njej delničarji obravnavali poročilo nadzornikov in uprave Petrola o nastali škodi zaradi regulacije energentov, a se mu utegne manever vrniti kot bumerang, saj želi država skupščino izkoristiti za zamenjavo najmanj enega nadzornika Petrola.
Ne bo menjave
Država ima namreč v nadzornem svetu Petrola štiri od skupaj šestih predstavnikov kapitala, ki so bili imenovani v času zadnje Janševe vlade, in sicer dolgoletnega člana SDS Janeza Žlaka, direktorja slovenske družbe Kuehne+Nagel Boruta Vrviščarja, nepremičninsko podjetnico Alenko Urnaut, ki velja za kader NSi, in direktorja Elektra Ljubljana Aleksandra Zupančiča. A glede na navedbe »poznavalcev,« kot pojasnjujejo pri necenzurirano.si, tehtnica v resnici ni nagnjena na stran države, saj je Zupančič dolgoletni sodelavec nekdanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka, osebnega prijatelja Južne. Slednji naj bi imel tudi odločilni vpliv na predsednico uprave Nado Drobne Popovič.
Po navedbah portala želi država skupščino izkoristiti za zamenjavo Zupančiča, saj je njegova funkcija po zakonodaji nezdružljiva z delom prvega moža Elektra Ljubljana. Na njegov položaj je tako predlagala nekdanjega člana uprave Merkurja Roka Ponikvarja, ki že nekaj let vodi podjetje Slorest. To bi lahko pomenilo, da bi Južna izgubil morda ključni glas v nadzornem svetu Petrola. A do tega kot kaže še ne bo prišlo, saj so iz Petrola delničarje obvestili, da zaradi »administrativne napake« zahteve SDH za dopolnitev dnevnega reda niso objavili tudi na Ajpesu, kar terja zakon. Tako naslednji teden o zamenjavi v nadzornem svetu ne bodo odločali. To se bo predvidoma zgodilo na novi skupščini, sklicani za 23. januarja. Zupančič je imel tako na voljo dodaten mesec dni časa za odstop z vodstvenega položaja v Elektru Ljubljana, kar pa je po zadnjih informacijah portala, kjer jim je to potrdilo več virov, že odstopil s položaja, ki ga je zasedel vsega tri mesece pred aprilskimi volitvami. Odstopil je takoj po tem, ko je Elektro Ljubljana kot največje elektrodistribucijsko podjetje v državi dobilo nove člane nadzornega sveta. Zupančič je s tem »presekal« navzkrižje interesov, a se odpira pravno vprašanje, ali je kot predsednik uprave v odstopu še vedno v konfliktu, saj bo družbo vodil do imenovanja naslednika.
Več o razmerah v Petrolu in zakaj je to ključna naložba Darija Južne, je na voljo na necenzurirano.si.
Vlada še brez odločitve
Vlada še ni sprejela odločitve o primernem nadomestilu trgovcem z naftnimi derivati zaradi morebitne občutne škode, ki jo je povzročila obveznost prodaje goriv kljub omejitvi cen letos spomladi. Če se bo odločila za nadomestilo, bo predhodno določila kriterije, merila in potrebna dokazila, s katerimi bodo podjetja dokazovala občutno škodo, so STA danes povedali na gospodarskem ministrstvu.
»Šele na tej podlagi pa bi vlada lahko določila primerno nadomestilo. Poudarjamo, da zakon o kontroli cen ne nalaga državi obveznosti povrnitve gospodarske škode in izgubljenega dobička oziroma odškodnine. Zakon v 14. členu namreč vladi podeljuje diskrecijsko pravico določitve primernega nadomestila podjetjem, ki jim ukrep kontrole cen povzroči občutno škodo. Vlada primerno nadomestilo podjetjem torej lahko določi ali pa tudi ne,« pravijo. Dodajajo, da lahko vlada tudi sama določi obliko primernega nadomestila (npr. finančno povračilo, davčne ugodnosti, druge oblike finančnih spodbud).
