»Današnje dejanje ne more izbrisati dejstva, da so bila ta odlikovanja vrnjena državi,« je poudaril Milan Kučan in ocenil, da vrnitev ne more izbrisati niti argumentacije za vrnitev odlikovanj, »ki je jasno govorila o poskusu politične destabilizacije države in ki je svoje nadaljevanje dobila z razkrivanjem trgovine z orožjem«.
»Ne more zabrisati njihovega takratnega hotenja zanikati rezultate predsedniških volitev. Nikdar nisem dvomil v utemeljenost odlikovanj, ki sem jih šesterici vročil za njihov prispevek k osamosvojitvi Slovenije. Predpostavljam pa, da predsednikova odločitev o ponovni vročitvi zlatega znaka svobode pomeni tudi zavračanje in odrekanje argumentom, s katerimi so odlikovanje vrnili. Verjamem, da je predsednik prebral pismo, s katerim so utemeljevali vrnitev in ki je bilo priloženo Bata vrečki z odlikovanji, preden se je odločil za vrnitev odlikovanj,« je še navedel Kučan.
Bodoča predsednica države Nataša Pirc Musar ima nekoliko drugačen, bolj niansiran pogled. »Z vrnitvijo so izkazali odnos do države, ne do tistega, ki ga izroči. Menim, da vračilo ni primerno dejanje za izkaz nestrinjanja s trenutnimi političnimi razmerami,« je zapisala Pirc Musar, ki pa ne vidi ovir »za spoštovanje volje odlikovancev, ki so si premislili.« In kako bi postopala, če bi že bila predsednica? »Sama bi jim vrnitev omogočila, ponovna svečana podelitev pa je neprimerna. Naša država bo pod mojim vodenjem usmerjena v prihodnost.«
Predsednik republike Borut Pahor je danes vidnim predstavnikom slovenske osamosvojitve, med njimi je tudi nekdanji premier Janez Janša, podelil junija 1993 vrnjena odlikovanja zlati častni znak svobode.
Poleg Janše so odlikovanja prejeli nekdanji notranji minister in obsojeni nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, nekdanji minister za informiranje Jelko Kacin, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel in Janez Bučar v imenu pokojnega Franceta Bučarja, prvega predsednika državnega zbora.
Za mlajše bralke in bralce obnovimo, zakaj so ti "vidni predstavniki slovenske osamosvojitve" vrnili odlikovanja, kar v plastični Bata vrečki. Omenjena šesterica je takratnemu slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu v pismu sporočila, da so to storili iz protesta. Prepričani so bili, da se »dogajajo poskusi razvrednotenja slovenske samostojnosti in da se celo kažejo znaki oživljanja nekakšne nove Jugoslavije.« »Dve leti po izbojevani svobodi, samostojnosti in neodvisnosti, ki je Slovenijo za relativno nizko ceno rešila iz jugoslovanske morije, postaja slovenska država v očeh in dejanjih dela naših oblasti in politične javnosti sporna, še bolj sporni pa so za te kroge tisti, ki so si za samostojnost najbolj prizadevali,« se je glasil njihov uvod.
Ostro po Kučanu
Zapisanih je bilo kar nekaj ostrih besed. Na Kučana so leteli očitki, da se zavzema, da oficirji Jugoslovanske ljudske armade, ki so delovali proti samostojni Sloveniji, prejemajo visoke vojaške pokojnine in imajo ugodnosti pri odkupu stanovanj. Niso mogli mimo tako imenovane prisluškovalne afere, ko naj bi član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec italijanskemu veleposlaniku razkril datum slovenske osamosvojitve. Kučanu so v zvezi s tem očitali, da je podprl Zlobca in s tem »politično legitimiral nacionalno izdajo«. Priznani pisatelj Ciril Zlobec je bil prepričan, da gre za »politično intrigo«, s katero so »Janša in tisti ob njem prek mene hoteli prizadeti Kučana«, zato je zahteval, da se stvari razčistijo, obrekovalci pa naj dokažejo svoje trditve.
"Omenjeni (Janša, Kacin, Peterle, Bavčar, Rupel, Bučar) so danes prišli v predsedniško palačo, da bi tisto, kar so leta 1993 vrnili, lahko sedaj dobili nazaj," je povedal Pahor.
Peterica odlikovancev je predsedniku Kučanu pavšalno vrgla v obraz, da zagovarja tiste, ki »lastninijo osvobojeno Slovenijo«, medtem ko »brezposelnost raste in okradena podjetja propadajo«. Za nameček so mu pripisali, da je bil maja 1990 prav on kriv za odvzeto orožje slovenski teritorialni obrambi, zaradi česar so morali potem orožje kupovati, »kjer je bilo pač mogoče«.
Zadnje Pahorjevo dejanje
Minila so leta in predsednik Pahor je premislil zadevo. Pogovoril se je s peterico in v luči obeleževanj 30. obletnic ustanovitve, obrambe in mednarodnega priznanja Republike Slovenije vzel na znanje, da so v duhu spoštovanja države in njenega dostojanstva pripravljeni sprejeti odlikovanja, ki so jih vrnili leta 1993.
Odlikovanci pa so izjavili: »Ob jubileju osamosvojitve smo glede na vse okoliščine nastanka naše države in žrtve, ki so bile zanjo žrtvovane, v dialogu s predsednikom RS izrazili pripravljenost, da sprejmemo vrnjena odlikovanja s spoštovanjem do slovenske države. Zadovoljni smo, da je predsednik republike Borut Pahor sprejel predlog, da se v tej luči zdaj to zgodi.«
