Novice Svet24

STA

Vlada Janeze Janše je boj proti epidemiji pospremila z bojem proti tistim, ki se niso strinjali z načinom njenega delovanja. Čeprav so protesti večinoma potekali mirno, je policija posegla po celotnem arzenalu sredstev, ki so na voljo za zatiranje nasilnih neredov. Po ulicah Ljubljane so se valili oblaki solzivca, vodni top je brizgal po mirnih protestnikih, večinoma vodo, enkrat tudi solzivec, v oklepe odeti policisti so še pred protesti po ulicah ustavljali in legitimirali naključne ljudi in z lisicami na rokah so na pridržanje odvlekli številne mirne protestnike. Ob tem jih ni motilo niti dejstvo, da so bili protesti izjemno dobro medijsko pokriti in so njihove poteze beležile kamere in fotoaparati, ne nazadnje je proteste snemala tudi policija sama.

Indicev, da je bila pri ravnanju policistov storjena množica napak, je bilo mnogo. Že Komisija za preveritev okoliščin uporabe prisilnih sredstev, ki jih je policija uporabila na neprijavljenem množičnem protestu 5. oktobra, ki je bila ustanovljena še v času, ko je može v modrem vodil Anton Olaj, je ugotovila, da je prišlo do določenih nepravilnosti. Tako naj bi policisti izbrali napačne plinske naboje, zato so izstrelki padali celo na otroško igrišče v Tivoliju.

A po zamenjavi vlade je bil odrejen še izredni nadzor nad delom policije pri varovanju protestov, ki so ga pripravili na notranjem ministrstvu. Opravil ga Direktorat za policijo in druge varnostne naloge (DPDVN). V javnost so zdaj prišli prvi izsledki iz 161 strani dolgega poročila. Kot poroča portal 24ur.com, so v nadzoru ugotovili »tako sistemske kot posamezne nepravilnosti, ki terjajo resno analizo in takojšnje ukrepe, ki bodo preprečili, da takšnih anomalij ne bo več«. Poleg sistemskih nepravilnosti in pomanjkljivosti naj bi ugotovili še posamezne kršitve, kot so »neupravičena privedba oseb, neupravičena odstranitev mirnih protestnikov, neupravičeno podaljševanje časa privedbe oseb, sporno naj bi bilo tudi, da so bili v operativne štabe imenovani policisti, ki niso bili usposobljeni za delo v štabih«, poročajo na 24ur.com.

Na vsebino poročila o izrednem nadzoru se je včeraj odzval Olaj. »V luči aktualnega političnega dogajanja dvomim o 'nepristranskosti' v članku 24ur.com predstavljenega vodje nadzora in posledično o objektivnosti zapisanih trditev v poročilu. Upam, da bodo z očitki označeni policisti deležni poštenega (fair) postopka,« je zapisal na Twitterju.

bobo

STA

Neprimerni in neupravičeni policijski ukrepi

Nad ukrepi so se pritožili štirje državljani, pri proučevanju legitimnosti njihovih očitkov pa naj bi, po poročanju 24ur.com, nadzor pokazal, da so policisti pri posredovanju na protestih v več primerih nesorazmerno in neupravičeno uporabili policijska pooblastila, s čimer so globoko posegli v človekove pravice. Policist v enem primeru ni imel pravne podlage za ugotavljanje identitete osebe, zoper enega od državljanov so uporabili silo, čeprav javni red ni bil ogrožen, in mu odvzeli prostost.

V izrednem nadzoru so zbrali in pregledali obsežno dokumentacijo, jo analizirali ter primerjali z govornimi in slikovnimi posnetki, ki so bili na voljo. Opravili so tudi 38 razgovorov s policisti in drugimi vpletenimi ter ugotavljali, ali je policija na protestih ravnala zakonito, strokovno in sorazmerno. V enem od primerov so policisti neupravičeno uporabili prisilna (plinska) sredstva zoper pritožnico. Policisti, ki so iz pušk izstreljevali plinske naboje, niso spoštovali načela sorazmernosti, uporaba pa je bila celo nestrokovna, kar je potrdilo že poročilo, ki ga je pripravila komisija, imenovana še v času vodstva Antona Olaja.

Prisotnost Hojsa in Mahniča predstavljala posebno obremenitev

Direktorat za policijo in druge varnostne naloge je v poročilu o izrednem nadzoru še ugotovil, da so obiski najvišjih predstavnikov oblasti v operativnih štabih policije med protesti predstavljali posebno obremenitev. Po protestih 5. oktobra lani je na primer portal Necenzurirano razkril, da sta že pred začetkom protesta v prostore operativnega štaba Generalne policijske uprave (GPU) prišla tedanji minister za notranje zadeve Aleš Hojs in državni sekretar nacionalno varnost v kabinetu predsednika vlade Žan Mahnič.

Ministrstvo za notranje zadeve je takrat zanikalo, da bi se Hojs ob obisku kakorkoli vpletal v operativno delo policije. S tem bi sicer huje kršil zakon o organiziranosti in delu v policiji, ki strogo prepoveduje vmešavanje ministrov v policijsko operativo. Še manj lahko to počne državni sekretar, pristojen za nacionalno varnost. »Policija je pri izvajanju svojih z zakonom določenih pooblastil za zagotavljanje varnosti samostojna in neodvisna, pristojnosti ministra pa so urejene s predpisi in so javno objavljene,« so zatrdili na notranjem ministrstvu.

Hojs in Mahnič sta se sicer na vljudnostnem obisku zadržala več ur, operativni center pa naj bi zapustila šele okrog 18. ure, ko je že postalo jasno, da je dogajanje v Ljubljani ponovno ušlo izpod nadzora. Mediji in varnostni strokovnjaki so sicer že takrat opozarjali, da je že njuna prisotnost v operativnem štabu predstavljala svojevrsten pritisk.

Posebej v luči, da je Hojs že ob prvih izbruhih nezadovoljstva na ljubljanskih ulicah policijo javno spodbujal k ostrejšemu ukrepanju zoper protestnike. S tem, da je policija premalo odločna, je utemeljeval tudi kadrovske čistke v policiji. Po protestih v sredo, 29. septembra, je tako po ukazu Janeza Janše s položaja moral oditi direktor Policijske uprave Ljubljana Boštjan Glavič, ki ga je zamenjal Rupnik.