Vlada je danes potrdila predlog interventnega zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Z zakonom bo lahko vlada lažje naslovila morebitne krizne razmere pozimi in v preostanku leta 2023, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.
Predlog je pripravljen na podlagi dogovora ministrov EU, pristojnih za energijo, s konca septembra, vsebuje pa tudi nekatere nacionalne posebnosti.
Za zmanjšanje porabe
Tako so skladno z evropsko uredbo predvideni ukrepi za zmanjšanje porabe elektrike v času največje obremenitve omrežja za pet odstotkov. Za to bo zadolžen sistemski operater Eles, ki bo ponudbe za zmanjšano porabo v koničnih urah izbiral prek razpisa, zmanjšanje pa bo država spodbujala prek znižanja omrežnine.
Za vzpodbujanje manjše porabe elektrike v koničnih urah je predviden mehanizem kompenzacije omrežnine. Upravičenci - to bodo lahko porabniki s priključno močjo nad 43 kW - bodo tisti, ki bodo v obdobjih kritične obremenitve omrežja porabo zmanjšali za vsaj pet odstotkov, to zmanjšano porabo pa prenesli v obdobja z zmanjšano tarifno postavko MT. Priznala bi se jim kompenzacija pri plačilu omrežnine v obdobjih s tarifno postavko MT, in sicer za delež zmanjšane neto porabe v obdobjih kritične obremenitve omrežja, kaže zakonski predlog, danes objavljen na spletni strani eUprave.
Dodatno bodo spodbujane investicije v obnovljive vire energije (OVE), evropski krizni okvir za državne pomoči je omejitve teh spodbud močno omili, je dejal minister. Predvidena so nepovratna sredstva za spodbujanje proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov, obnovljivega vodika, bioplina in biometana iz odpadkov in ostankov, shranjevanja električne in toplotne energije ter toplote iz obnovljivih virov. Pomoč bo dodeljeval center za podpore.
Zakon bo vladi omogočil, da v primeru zaostrenih razmer na energetskih trgih vsem ali posameznim distributerjem toplote naloži obveznost, da za največ šest mesecev oblikujejo tarifne postavke tako, da ne bo presežena določna tarifna postavka za posamezno tarifno skupino ali skupino odjemalcev.
Zakon bo glede na osnutek dal tudi podlago za subvencioniranje nakupa lesnih peletov, in sicer za fizične osebe, ki imajo vgrajeno kurilno napravo na pelete za ogrevanje gospodinjstva. Subvencioniran naj bi bil nakup do treh ton peletov na upravičenca. Upravičenci bodo tisti, ki bodo nakup peletov dokazali z veljavnim računom, izdanim v obdobju od 1. septembra 2022 do 1. marca 2023 na območju Slovenije. Znesek subvencije na upravičenca bo določen kot zmnožek razlike med z računom izkazano ceno lesnih peletov brez DDV (lahko bo znašala do 450 evrov na tono) in povprečno referenčno ceno peletov za leto 2021 brez DDV, povečano za 25 odstotkov. Referenčno ceno lesnih peletov za leto 2021 bo podal Gozdarski inštitut RS.
Izjema elektrika, proizvedena iz ...
Zakon bo proizvajalcem električne energije, ki so vključeni v podporno shemo za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in električne energije z visokim izkoristkom, dal možnost, da namesto obratovalne podpore kot podporo izberejo zagotovljen odkup, s čimer se lahko po ministrovih besedah izognejo težavam zaradi volatilnosti trga.
Zakon bo po predlogu določal, da prihodki od prodaje elektrike, proizvedene in prodane na trgu na debelo v Sloveniji, ki presegajo 180 evrov na MWh, pripadajo državnemu proračunu. Izjema bo med drugim elektrika, proizvedena iz lignita in zemeljskega plina, je navedel minister.
Izjema naj bi bili glede na osnutek tudi proizvajalci, katerih lastna cena presega to določeno ceno. Prav tako omejitev tržnih prihodkov ne bi veljala za elektriko, proizvedeno v demonstracijskih napravah, v proizvodnih napravah, ki so v podporni shemi in podpora presega omenjeno najvišjo ceno, ter v proizvodnih napravah z največjo nazivno močjo 500 kW.
Skladno z evropsko uredbo bo tudi določeno, da morajo gospodarske družbe, ki v Sloveniji izvajajo dejavnosti na področjih pridobivanja in predelave surove nafte in zemeljskega plina, v letih 2022 in 2023 plačevati solidarnostni prispevek. Ta bo glede na osnutek določen kot razlika med dobičkom družbe, doseženim v posameznem letu (torej v 2022 in 2023), in povprečnim dobičkom družbe v obdobju od leta 2018 do leta 2021, zvišanim za 20 odstotkov.
Zakon bo predvidoma tudi določil, da dobavitelji elektrike ali plina končnim odjemalcem, katerim je v obdobju od začetka leta 2021 do konca leta 2023 prenehalo članstvo v bilančni shemi ali ki so prenehali z dobavo, pa ostali člani bilančne sheme, pet let po prenehanju veljavnosti zakona ne morejo postati člani bilančne sheme oz. registrirati novih pogodb o dobavi.
Minister je napovedal tudi sprejem uredb za opredelitev morebitnega povračila škode dobaviteljem elektrike in plina zaradi regulacije cen elektrike in plina za gospodinjstva ter male poslovne in zaščitene odjemalce.
