Novice Svet24

Vlada je danes obravnavala predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi energetske draginje v letu 2023. 

Potem ko je vlada z uredbo določila, da mora dobavitelj pri maloprodajni ceni za poslovne odjemalce v pogodbah za leto 2023, ki bodo sklenjene do konca letošnjega leta, upoštevati ceno na nemški borzi, in je s tem navzgor omejila strošek dobavitelja, predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize med drugim podjetjem prinaša še subvencijo za strošek elektrike za leto 2023.

Obenem vsebuje tudi shemi subvencioniranja skrajšanega delovnika in začasnega čakanja na delo ter ugodna posojila za zagotavljanje likvidnosti podjetij v sodelovanju s SID banko. Gospodarski minister Matjaž Han je skupno vrednost ukrepov ocenil na 1,2 milijarde evrov.

Sašo Švigelj

Pred dokončnim sprejemom, predvidenim v ponedeljek, bo vlada o predlogih v petek razpravljala še s socialnimi partnerji na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS), predstavila pa jih bo tudi koalicijskim poslancem. DZ naj bi nato zakon dokončno sprejel decembra, veljati pa bo začel 1. januarja in bo veljal za leto 2023.

Potrjen predlog interventnega zakona

Je pa vlada potrdila predlog interventnega zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije. Skladno z dogovorom na evropski ravni je predvideno zmanjšanje porabe elektrike v konicah za vsaj pet odstotkov, kar bi spodbujali prek nižje omrežnine. Med drugim so predvidene subvencije za proizvodnjo elektrike iz obnovljivih virov energije (OVE) ter možnost regulacije cene toplote iz daljinskega ogrevanja in subvencij za nakup lesnih peletov.

Del denarja za to bi prišel z omejitvijo presežnih tržnih prihodkov, in sicer naj bi bilo glede na osnutek zakona, ki je bil v javni obravnavi, določeno, da prihodki od prodaje elektrike, proizvedene in prodane na trgu na debelo v Sloveniji, ki presegajo 180 evrov na MWh, pripadajo državnemu proračunu. Izjema bi med drugim veljala za elektriko, proizvedeno z zemeljskim plinom.

Ukrepi za pomoč gospodarstvu v energetski krizi

Splošni pogoj za uveljavljanje vseh oblik pomoči je, da se bodo podjetju cene za elektriko, zemeljski plin ali tehnološko paro v letu 2023 zvišale za vsaj polovico glede na leto 2021. Subvencija bo glede na vrsto pomoči znašala od 40 do 80 odstotkov upravičenih stroškov. Ti bodo določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021, pri nekaterih vrstah pomoči se bo upoštevalo tudi zmanjšanje porabe.

Pri tem se bo za leto 2021 upoštevalo referenčno ceno (za elektriko 62,26 evra na megavatno uro (MWh) in za plin 26,10 evra na MWh), tako da bo lahko podjetje uveljavljalo to ceno, tudi če je v letu 2021 plačevalo nižje cene. Za leto 2023 se bodo upoštevale cene v posameznem mesecu glede na enak mesec leta 2021.

Obdobje upravičenosti do pomoči bo celotno leto 2023. Upravičenci bodo fizične in pravne osebe (samostojni podjetniki, gospodarske družbe, zbornice, sindikati, zavodi in društva, ki opravljajo gospodarsko dejavnost). Pomoči po tem zakonu ne bodo mogli dobiti mali poslovni odjemalci, ki so zajeti v regulaciji cen skupaj z gospodinjstvi in zaščitenimi odjemalci, ter subjekti v finančni in zavarovalniški dejavnosti.

Ukrepi v zakonu so ovrednoteni na skupno 1,15 milijarde evrov.

Vrste pomoči za gospodarstvo

Predvidene so enostavna pomoč ter štiri vrste posebne pomoči, pogoji bodo postavljeni skladno z evropskim kriznim okvirom za državne pomoči. Posamezni subjekt bo lahko pridobil eno vrsto pomoči.

Pri enostavni pomoči, ki jo bodo poleg ostalih lahko pridobili tudi subjekti v kmetijstvu in ribištvu, bo subvencioniran 50-odstotni delež upravičenih stroškov, posamezni upravičenec bo lahko dobil do dva milijona evrov.

Pri osnovni posebni pomoči bo subvencioniran 50-odstotni delež upravičenih stroškov. Pogoja glede bruto dobička iz poslovanja (EBITDA) ne bo, se bo pa pri izračunu upravičenih stroškov upoštevalo 70 odstotkov porabe elektrike v letu 2021. Najvišji znesek na upravičenca bo štiri milijone evrov.

Pri pomoči za zmanjšano gospodarsko uspešnost bo subvencija znašala 40 odstotkov upravičenih stroškov, pomoč na upravičenca bo lahko znašala do 100 milijonov evrov. Pogoj bo, da bo subjektu EBITDA v letu 2023 upadel za 10 odstotkov in hkrati da EBITDA v letu 2023 ne bo presegal 90 odstotkov EBITDA iz leta 2021.

Pri pomoči za energetsko intenzivna podjetja (tista, pri katerih stroški za energijo presegajo tri odstotke prihodkov) bo delež subvencije 65 odstotkov upravičenih stroškov. Tako kot pri osnovni posebni pomoči se bo pri določanju upravičenih stroškov upoštevalo zmanjšanje porabe glede na leto 2021 za 30 odstotkov. Pogoj bo, da je podjetju EBITDA v letu 2023 brez pomoči upadel za 40 odstotkov in da EBITDA v letu 2023 vključno s pomočjo ne bo presegal 70 odstotkov EBITDA iz leta 2021. Znesek na upravičenca bo omejen na 50 milijonov evrov.

Pri pomoči za posebej izpostavljena energetsko intenzivna podjetja (to so glede na opredelitev Evropske komisije med drugim podjetja v proizvodnji aluminija, kemikalij, papirja, stekla ...) bo subvencioniran 80-odstotni delež upravičenih stroškov, pogoji glede zmanjšanja porabe in EBITDA so enaki kot za ostala energetsko intenzivna podjetja. Subvencija na upravičenca je omejena na 150 milijonov evrov.

Izpolnjevanje pogojev glede EBITDA se bo ugotavljalo naknadno, torej v letu 2024 za leto 2023. Prejemniki, ki pogojev ne bodo izpolnjevali, bodo morali pomoč vrniti.

Vloge elektronsko, petina pomoči bo zadržana do konca februarja 2024

Subjekti bodo vloge za pomoč vložili elektronsko prek portala javne agencije Spirit, in sicer do 28. februarja do 12. ure. V vlogi bodo med drugim navedli, za katero pomoč kandidirajo in v kakšni višini. Pri tem jim bo v pomoč poseben spletni kalkulator.

Prva izplačila bodo izvedena konec marca za prve tri mesece, nato bo do konca leta pomoč izplačana mesečno. Pri tem bo subjekt vsakič dobil 80 odstotkov pomoči, do katere bo upravičen, 20 odstotkov pomoči se bo zadržalo za morebitne korekcije. Poračun teh zadržanih 20 odstotkov bo opravljen konec februarja 2024.

Predvidoma do konca junija 2023 bo vzpostavljena digitalizirana baza vseh prejemnikov pomoči, v kateri bodo tudi podatki o porabi in ceni energentov za posameznega prejemnika, ki jih bodo zagotavljali sistemski operaterji.

Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo

Za ohranitev zaposlenosti zakon predvideva shemi subvencioniranja nadomestil delavcem za skrajšani delovni čas in čakanje na delo.

Subvencij za skrajšani delovni čas bodo lahko tako kot pri subvencijah zvišanja cen energentov prejeli subjekti, katerim se bodo stroški energentov v letu 2023 glede na leto 2021 zvišali za vsaj polovico. Tako kot ob ukrepu v času epidemije bodo morali delavci za čas, ko ne bodo delali (od 5 do 20 ur tedensko), prejeti 80 odstotkov nadomestila plače, delodajalci pa bodo od države dobili povrnjenih 80 odstotkov od teh 80 odstotkov nadomestila (v znesku bruto II). Izplačilo delavcu bo moralo biti vsaj v višini minimalne plače. Ukrep bo na voljo od začetka januarja do konca marca.

Pri subvencioniranju čakanja na delo sta predvideni dve kategoriji upravičencev. V prvi bi bili delodajalci, ki na podlagi vladnega predpisa ne bi smeli opravljati dejavnosti. Povrnjenih bi dobili 100 odstotkov izplačanega nadomestila delavcem, ukrep pa bi veljal največ tri mesece.

V drugi kategoriji bodo delodajalci, ki bodo izpolnjevali pogoje za katero od omenjenih pomoči za gospodarstvo. Povračilo bo znašalo 80 odstotkov izplačila delavcu, ukrep pa bodo lahko skupaj ali po delih koristili največ 30 dni v obdobju šestih mesecev.

Pogoj pri čakanju na delo bo, da bodo delodajalci enak znesek, kot ga bodo prejeli kot subvencijo, nato v dveh letih namenili za investicije v zeleni prehod, kot jih opredeljuje davčna zakonodaja.

Tako pri skrajšanem delovnem času kot pri čakanju na delo prejemnik pomoči v obdobju šestih mesecev ne bo smel začeti postopkov odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Za likvidnost ugodna posojila skladov in instrumenti SID banke

Zakon predvideva tudi možnost ugodnih posojil Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenskega regionalnega razvojnega sklada, in sicer v letu 2023 skupno za 30 milijonov evrov, v letu 2024 pa še za 20 milijonov evrov. V ta namen bo namensko premoženje prvega povečano za 10 milijonov evrov, drugega pa za 20 milijonov evrov.

Prek obstoječega posojilnega sklada gospodarskega ministrstva pri SID banki bo na voljo za 50 milijonov evrov finančnih instrumentov, prek novega posojilnega sklada ministrstva pri SID banki pa še 100 milijonov evrov (pri tem bo 25 milijonov evrov zagotovilo ministrstvo, 75 milijonov evrov pa SID banka).

Predvideno je tudi preoblikovanje obstoječega posojilnega sklada ministrstva za infrastrukturo pri SID banki, ki je namenjen financiranju gospodarstva v panogi cestnih prevozov.