Mlajša odrasla zakonca bi rada našla nepremičnino z najemnino v višini okoli 700 evrov na mesec in sicer v okolici Ljubljane. V osmih mesecih, odkar iščejo svoj novi dom, so vzpostavili osemdeset stikov; kontaktirala sta torej toliko najemodajalcev, ki ponujajo stanovanja različnih velikosti; od 40 do 80 kvadratnih metrov, a od vseh sta dobila negativen odgovor. "Takoj, ko poveva, da imava otroke in ko slišijo, da smo tujci, se zgodba konča. Nekateri nama kar prekinejo telefonsko zvezo, drugi naju 'odpikajo' z nekim drugim izgovorom, eni pa odkrito povejo, da ne želijo najemnikov z otroci in tujim državljanstvom," je povedala razočarana Bosanka.
Pokaže nam korespondenco z enim od stanodajalcev, ki jo je z njim opravila pisno preko mobilnega telefona. Vidimo kratko sporočilce, v katerem lastnika stanovanja vpraša, ali bi stanovanje lahko najela mlada družina, z otrokoma, starima 3 in 6 let. Odgovor stanodajalca je bil jedrnat: "Ne, ne bo šlo."
Vlaga in mraz
Zdaj sicer niso brez strehe nad glavo. Trenutno imajo v okolici Kamnika v najemu stanovanje v izmeri 70 kvadratov, za katerega plačujejo 700 evrov na mesec brez stroškov. "Problem te nepremičnine je, da je v njej mrzlo, saj slabo tesnijo okna, pa tudi ogrevati začnejo šele okoli četrte ure popoldan. Poleg tega je veliko vlage, kar vse se odraža na zdravju najinih dveh otrok," je povedala obupana mlada mama, ki pravi, da se počuti diskriminirano.
Kako pogosto se dogaja, da najemodajalci postavljajo posebne pogoje in kateri so? Se to sploh sme in ali ima družina oz. tisti, ki imajo podobno izkušnjo, moč kakorkoli ukrepati? Kakšne so meje med diskriminacijo in legitimnimi zahtevami lastnika stanovanja, so vprašanja, na katera bomo s sogovorniki poskušali poiskati odgovore.
Več zahtev po odstranitvah oglasa
Najprej se obrnemo na Zagovornika načela enakosti in preverimo, če je že kdaj obravnaval diskriminacije v zvezi s pogoji najemodajalcev. Njegov urad izpostavi zakon o varstvu pred diskriminacijo, v katerem je kot področje diskriminacije določeno tudi področje dostopa do dobrin, storitev in stanovanj. "Zakon je torej že predvidel možnost varstva pred diskriminacijo v primeru, ko je nekdo zaradi svojih osebnih okoliščin deležen slabše obravnave v primerjavi z drugimi v primerljivem položaju, ki teh osebnih okoliščin nimajo," so povedali.
Dodali so, da so izdali že več zahtev za odstranitev oglasov portalom za oglaševanje oddaje nepremičnin v najem, "saj so ti objavili oglase z diskriminatornimi pogoji. Trenutno poteka tudi postopek ugotavljanja diskriminacije zaradi diskriminatornega oglasa, ki ga vodimo proti lastniku stanovanja, agenciji, ki oddaja stanovanje, in nepremičninskemu portalu," so sporočili, podrobnosti pa niso razkrili.
Nanje so se v preteklosti že obrnili Slovenci, ki so zatrjevali diskriminatorno obravnavo pri dostopu do stanovanja na način, da pogoji za oddajo stanovanja "niso bili diskriminatorni, so pa lastniki pri ogledu stanovanja ali pri telefonskem razgovoru povedali, da ne želijo tujcev. Je pa v teh primerih diskriminacijo težko potrditi," so povedali.
Nujni so trdni dokazi
Zagovornik se sicer o tem, ali je določeno ravnanje diskriminatorno, opredeli v uradnem postopku ugotavljanja diskriminacije. V tem postopku preveri vsa dejstva in okoliščine in na podlagi tega ugotovi ali ne ugotovi diskriminacije. "To pomeni, da morajo prijavitelji diskriminacije kolikor je mogoče dobro utemeljiti oziroma dokazati, da se jim diskriminacija dogaja, kar pa je pri najemanju stanovanja težko. Lastniki namreč običajno ne povedo, zakaj se niso odločili za enega iskalca stanovanja oziroma zakaj so se odločili za drugega. Včasih pa to storijo in denimo rečejo, da stanovanja ne bodo oddali tujcem – in takrat lahko Zagovornik ob dovolj trdnih dokazih, da se je to zares zgodilo, tudi ugotovi diskriminacijo," so še razložili.
Kaj vse je diskriminacija in kako pogosta je pri oddaji stanovanj?
Na uradu pojasnijo, da je diskriminacija vsaka neupravičena slabša obravnava posameznika zaradi njegovih osebnih okoliščin v primerjavi z drugimi, ki so v primerljivem položaju, a so brez teh osebnih okoliščin. Razložijo tudi, kaj so osebne okoliščine. "To so takšne značilnosti, ki si jih ne izberemo sami ali jih težko spremenimo, recimo spol, narodnost ali etnično poreklo, jezik, vera ali prepričanje, starost, invalidnost, spolna usmerjenost in spolni izraz, zdravstveno in premoženjsko stanje, nosečnost, starševstvo in podobno. Med te osebne okoliščine torej ne sodijo stvari, ki jih izberemo sami, kot je imetje hišnih ljubljenčkov ali kajenje in druge izbire," pojasnijo.
Družina bi se v situaciji, ki jo doživlja, lahko obrnila na zagovornika, saj bi ji ta lahko svetoval na brezplačni telefonski številki 080 81 80. "Svetovalci se s posamezniki, ki menijo, da so diskriminirani, pomenijo in jih, ko kaže na diskriminacijo, povabijo k oddaji uradnega predloga za obravnavo diskriminacije. Ta je ob drugih gradivih o diskriminaciji dostopen na spletni strani organa na www.zagovornik.si. Na podlagi tega predloga Zagovornik lahko sproži uraden postopek ugotavljanja diskriminacije ali pa prijavitelja diskriminacije pozove k dopolnitvi predloga, če manjka kateri od ključnih elementov za to, da bi Zagovornik diskriminacijo lahko ugotovil," so povedali.
Družini še sporočajo, da če je kateri od najemodajalcev napisal, da jim stanovanja ne bo oddal zaradi njihove narodnosti ali etničnega porekla, jezika, vere ali državljanstva, naj izpolnijo predlog za obravnavo diskriminacije in mu kot dokaz diskriminacije priložijo ta zapis najemodajalca. Poleg tega jim sporočajo, da v primeru suma, da je za najemodajalca problem to, da so tujci, "naj jih to direktno vprašajo. Na ta način bodo morda dobili bolj jasne dokaze o diskriminaciji".
Zasebniki lahko, država ne
Boštjan Udovič, direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami, je dejal, da so vsi najemni pogoji, ki jih postavi najemodajalec, legitimni, le tisti, ki se nanašajo na narodnost, raso, spol, vero, jezik, politična in druga prepričanja, ne. "Da ponazorim; stanodajalčev pogoj, da ne želi najemnika, ki kadi, ali pa ima domačo žival, se mi ne zdi sporen. Lastniku pač ne moremo preprečiti, da določa pogoje - izbira, koga bo nastanil v svoji nepremičnini. Nekaj drugega pa je, če najem pogojuje z denimo barve kože,” je dejal in dodal, da vse to velja v zasebnih najemnih ponudbah in da v tem primeru lahko posreduje zagovornik načela enakosti, ki bo ugotavljal diskriminacijo. "Problem je samo ta, da najverjetneje posebnih vzvodov za ukrepanje zoper take najemodajalce zagovornik po mojem vedenju nima. Če pa je najemodajalec država preko svojih pravnih oseb, kot je denimo javni stanovanjski sklad, pa najemenike ščiti ustava in je v tem primeru povsem jasno, katere okoliščine ne smejo vplivati na pravice," je še povedal.
