Ministri so ponovili, da ruska invazija na Ukrajino ogroža mednarodni mir, varnost in blaginjo. "Moskva z napadi na civilno infrastrukturo milijonom Ukrajincev onemogoča dostop do osnovnih storitev. Vojna je prizadela tudi svetovno preskrbo s hrano in ogroža najbolj ranljive države na svetu," piše v izjavi. "Vsi, ki so odgovorni za vojne zločine, bodo morali zanje odgovarjati," so opozorili ministri članic zveze Nato in hkrati sporočili, da hitri postopek za sprejem Ukrajine v zvezo Nato zaenkrat ne bo izpeljan, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Srečanja se udeležuje tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je pred zasedanjem dejala, da "moramo biti pozorni na drastične razmere v Ukrajini, saj opažamo škodo na civilni infrastrukturi in številne smrtne žrtve v državi, zato moramo ta vprašanja obravnavati zelo resno". Na Twitterju je sporočila še, da bo Slovenija še naprej nudila podporo Ukrajini, tako vojaško kot humanitarno.
Zunanjim ministrom zveze Nato se je pridružil tudi ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki je zahodne zaveznice pozval k dobavi generatorjev električne energije ter k hitrejši dobavi orožja, zlasti naprednih sistemov zračne obrambe.
"Ko bomo imeli transformatorje in generatorje, bomo lahko obnovili naš sistem, naše energetsko omrežje, in ljudem zagotovili dostojne življenjske pogoje. Ko bomo imeli sisteme zračne obrambe, bomo lahko to infrastrukturo zaščitili pred naslednjimi ruskimi raketnimi napadi," je dejal Kuleba.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken pa je na novinarski konferenci skupaj z romunskim zunanjim ministrom Bogdanom Aurescujem ponovno potrdil zavezo, da bodo ZDA okrepile svojo vojaško prisotnost na vzhodnem krilu zveze Nato. Črno morje je označil za kritično komponento obrambne strategije Nata in dodal, da je Rusija to regijo spremenila v vojno območje. ZDA so od začetka ruske invazije v Romunijo napotile že približno 4000 vojakov, pri čemer je Blinken obljubil, da Washington ne bo zapustil svojih zaveznikov v regiji. Hkrati je pohvalil nedavno povečanje vojaških izdatkov Bukarešte z dveh na dva in pol odstotka BDP, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Vsi ministri so obsodili nedavne ruske zračne napade, pri čemer je nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock dejala, da takšni napadi predstavljajo "brutalen zlom civilizacije". Obsodila je strategijo ruskih sil in jo označila za najbolj brutalno kršitev mednarodnega prava. "Ko namerno bombardirate infrastrukturo, potem zavestno dopuščate, da otroci, starejši, družine zmrzujejo ter umirajo od žeje in lakote," je opozorila in dejala, da Ukrajina sedaj potrebuje generatorje, ki bodo nadomestili bombardirane elektrarne.
Podobno je opozoril tudi litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis, ki je dodal, da se Ukrajina vsak dan sooča z 20 do 30-odstotnim primanjkljajem v oskrbi z električno energijo. "Zato potrebujejo zračno in protiraketno obrambo. Vse, kar imamo, je treba takoj poslati," je nadaljeval.
Turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu je medtem pozval k reševanju konflikta v Ukrajini. "Samo z obsodbami zadeve ne bomo rešili, zato si moramo prizadevati za mir in biti ustvarjalni," je dejal in poudaril, da Turčija odločno podpira ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine.
Današnji razpravi zunanjih ministrov o vojni v Ukrajini bo v sredo sledila razprava o izzivih, ki jih za zavezništvo predstavlja Kitajska, govorili pa bodo tudi o razmerah na Zahodnem Balkanu. Na drugem dnevu zasedanja bosta prvič v celoti sodelovala zunanja ministra Finske in Švedske, ministri pa se bodo sestali tudi s kolegi iz BiH, Moldavije in Gruzije.
