Najprej je treba pod streho spraviti dogovor o minimalni plači. Stališče vlade je, da se minimalno plačo zviša v dveh korakih. V prvem koraku bi še letos izvedli dvig v višini 120 odstotkov na novo izračunanih minimalnih življenjskih stroškov (oktobra je bil po petih letih narejen nov izračun), kar pomeni bruto dvig za 5,49 odstotka oz. s 1074,43 na 1133,37 evra (neto zvišanje za 3,2 odstotka oz. s 778,40 na 803,80 evra). V drugem koraku januarja prihodnje leto bi nov znesek uskladili še z medletno rastjo cen življenjskih potrebščin v letošnjem decembru.
Dvofazno uskladitev si želijo tudi sindikati, medtem ko se delodajalci zavzemajo za enkratno spremembo. Dogovor so skušali na ESS doseči že minuli petek, vnovič bodo imeli to vprašanje na mizi ta petek. Kot je danes pojasnil Mesec, si želijo priti naproti tudi predstavnikom gospodarstva, zato jim bodo v petek predstavili predloga shem skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo, s katerimi bodo lahko podjetja lažje prebrodila energetsko krizo in težave v dobavnih verigah.
Prenova plačnega modela
Ko bo vprašanje minimalne plače urejeno, pridejo na vrsto novi izzivi. Za prihodnje leto je Mesec izpostavil davčno, pokojninsko in zdravstveno reformo, spodbudil pa bi rad tudi razvoj novega plačnega modela v gospodarstvu, tako da bi rast povprečne plače sledila rasti minimalne plače. Dejstvo namreč je - in tega se zavedajo tudi sindikati in delodajalci - da je slovenski plačni model zastarel in da v aktualnih gospodarskih in družbenih okoliščinah ni več primeren.
Na ministrstvu se sicer zavedajo, da določanje plač v zasebnem sektorju v Sloveniji poteka z bipartitnimi kolektivnimi pogajanji, v katerih vlada - tako kot v večini držav EU - ne sodeluje. Redke države imajo neke vrste avtomatično indeksacijo plač z rastjo cen. Praviloma je stvar prepuščena bolj ali manj strukturiranemu socialnemu dialogu.
