»Vsak dan bolj razmere, ko pogledamo področje varnosti in svobode javne besede, v Sloveniji spominjajo na nacistično Nemčijo leta 1933.« S temi besedami je poslanec SDS Branko Grims začel predstavitev vsebine interpelacije proti notranji ministrici Tatjani Bobnar, ki jo je vložila SDS.
»Ne le, da se zdaj ljudi lovi po ulicah, lahko slišimo vpitje o smrti, slišimo očitno protiustavno pozivanje k nasilju, uboju. In policija ne naredi ničesar,« je še dodal. Ob tem je poudaril, da bi bil po oceni poslanske skupine SDS, govoril je namreč v imenu predlagateljev interpelacije, že to dovolj velik razlog za interpelacijo proti ministrici.
Grims o klanjanju klavcem in nastajajočem totalitarizmu
Iz Grimsovih besed je bilo mogoče razbrati, da bi si sicer interpelacijo zaslužila že kar celotna vlada, ki je sicer na položaju šele dobrih pet mesecev. »Živimo v državi, ki ima vlado, katere ministrice se klanjajo klavcem in največjim morilcem slovenskega naroda in obenem ukinjajo muzej slovenske osamosvojitve,« je našteval Grims. Svoboda javne besede pa je po njegovem mnenju v tem trenutku najbolj ogrožena ustavno zajamčena »dobrina« v Sloveniji.
Ko je govoril o tem, kaj dela ministrica za kulturo, ga je po vsega petih minutah prekinila predsedujoča državnemu zboru (DZ), podpredsednica DZ, Nataša Sukič. Opomnila ga je, da je na dnevnem redu izredne seje interpelacija ministrice in ga opozorila, naj se drži tematike. »Svoboda javne besede je tema,« ji je odgovoril Grims.
»Svoboda javne besede, spoštovani kolega, ima tudi svoje omejitve, kot je, da se omejuje sovražni govor. Spoštovani kolega, izklopila vas bom, če ne boste upoštevali pravil v tej hiši. Danes imamo interpelacijo. Zakaj? Ker ste jo vi sprožili, torej se držite teme, ne govorite vse povprek v imenu svobode besede,« mu je odvrnila Sukičeva.
»Netenje sovraštva, kričanje smrt, to je temelj sedanje oblasti. Zato napadi na opozicijo, tudi fizični napadi na kritične medije, seveda noben ni raziskan, in na svobodo govora so jasen znak nastajajočega totalitarizma,« je Grims nadaljeval v svojem slogu.
Ko je govoril o potezah ministrice za kulturo, pa mu je Sukičeva izrekla opomin. Takrat je bil Grims za govorniškim pultom manj kot deset minut, a je opozorilo očitno zaleglo, saj je nato začel z naštevanjem razlogov za interpelacijo.
Velja spomniti, da je Grims te besede izrekel dan po tem, ko je njegov poslanski kolega in predsednik sveta stranke SDS po nedeljskem porazu v drugem krogu predsedniških volitev Anže Logar poudaril, da je njegovo ključno sporočilo nujnost sodelovanja. »Več kot 350.000 volivcev nas je glasovalo za. Že dolgo ni bilo toliko pozitivizma v slovenski politiki. Velika množica nas je jasno in glasno sporočila, da je sodelovanje edina prava pot za našo prihodnost, to je velik kapital za naprej,« je v nedeljo dejal Logar. Njegova in Grimsova strankarska kolegica Eva Irgl pa je priznala, da se bodo morali v stranki pogovoriti o tem, kakšen način komunikacije prinaša prave uspehe za stranko. Očitno Branko Grims njenih besed ni slišal.
Občuten dvig zaupanja v policijo
Grimsovemu nastopu pa je prisluhnila notranja ministrica Tatjana Bobnar, ki je uvodoma poudarila, da s svojimi sodelavci in sodelavkami vsa prizadevanja, znanje in izkušnje usmerjajo v zagotavljanje zakonitosti, reda in varnosti za vse prebivalce v državi.
»To za razliko od prejšnje vlade, ki je s protiustavnimi odloki, ki jih je na vlado pošiljal moj predhodnik (Aleš Hojs SDS, op. a.), nesorazmerno posegala v človekove pravice, ustrahovala ljudi z do tedaj še nikoli takšno količino solzivca, dosegamo z doslednim spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin,« je zagotovila ministrica.
Prvi rezultati po slabih petih mesecih po njenih besedah kažejo, da javnost policiji znova zaupa. Nedavna raziskava javnega mnenja, ki je bila opravljena oktobra, tako kaže izrazito in občutno rast v zaupanje dela policije.
Raziskava potrjuje navedbe ministrice
Agencija Valicon je minuli teden objavila rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, s sklopu katere je med drugim merila tudi stopnjo zaupanja prebivalcev v institucije in poklice. Stopnja zaupanja lahko znaša od minus 100 do 100. »Če bi vsi odgovorili, da nekomu zelo zaupajo, bi bila stopnja enaka 100, nasprotno bi veljajo, če bi vsi odgovorili, da nekomu sploh ne zaupajo, v tem primeru bi bila stopnja zaupanja minus 100,« je zapisano na spletni strani Valicon.
Pred enim letom je zaupanje v policijo v času vlade Janeza Janše doseglo negativno stopnjo. Oktobrska raziskava Valicona pa je pokazala občuten dvig zaupanja v policijo (24), kar je za 17 točk več kot aprila, ko je bila opravljena zadnja raziskava. Policija je tako med državljani po nastopu nove vlade in notranje ministrice postala četrta najbolj zaupanja vredna institucija.
Opozicija na predzadnjem mestu po zaupanju
Oktobrska raziskava agencije Valicon o stopnji zaupanje državljanov v institucije je pokazala še občutnejši padec zaupanja v opozicijske stranke po zamenjavi oblasti po aprilskih parlamentarnih volitvah. Opozicijske stranke so na predzadnjem mestu in so oktobra zabeležile negativno stopnjo 56, kar je za 14 stopenj manj kot aprila. Vprašani so imeli sicer oktobra najnižjo stopnjo zaupanja v objave na družbenih omrežjih (stopnja -75). Postavlja se vprašanje, ali ni k temu najbolj pripomogla raven komunikacije, ki jo na tviterju uporablja predsednik SDS Janez Janša in njegovi sledilci.
»Takšen rezultat nakazuje tektonske spremembe pri dojemanju policije, varnosti in zaupanja v demokratično delovanje državnih institucij na podlagi dela te vlade, ministrstva za notranje zadeve in policije,« je še poudarila Bobnarjeva.
Vodni top namesto nad protestnike nad požar
Po njenih besedah sta ministrstvo in policija pokazala, da lahko vodni top namesto brizganja solzivca pomaga pri gašenju požarov, torej tam, kjer ga ljudje najbolj potrebujejo.
Kot je še dodala, vlada podpira in tudi varuje svobodo izražanja in zbiranja na protestih ter varuje človekove pravice državljanov in tistih, ki pridejo na slovensko mejo. »Ne glede na raso, vero, kulturo ali politična prepričanje,« je poudarila.
Spomnila je še na oceno njenega predhodnika Aleša Hojsa, da lahko Slovenija sprejme do 200.000 ukrajinskih beguncev. »Ali je posredi rasizem, ko problematizirate 200 prejetih ljudi na dan, ki sicer molijo k drugemu bogu, pri nas pa tako ne želijo ostati,« se je vprašala.
Galerija
Poglej vse fotografije (2)
