Von der Leyenova je zapisala, da se veseli njunega sodelovanja. "Deliva cilj še močnejše demokratične in odporne EU," je zapisala.
"Veselim se nadaljnjega razvoja odličnih prijateljskih odnosov in bližnjih sosedskih vezi med najinima državama, kot sva jih imela z vašim predhodnikom Borutom Pahorjem, ki se mu zahvaljujem za prijateljstvo in sodelovanje," je na Twitterju zapisal Van der Bellen.
Evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Janez Lenarčič pa je novi predsednici zaželel "uspešno opravljanje te pomembne funkcije, posebej pri zagovarjanju temeljnih evropskih vrednot, ki so tudi slovenske".
Sodelovanja s prvo žensko predsednico Slovenije se veseli tudi kosovska predsednica Vjosa Osmani. "Ko boste prevzeli to pomembno vlogo, se veselim tesnega sodelovanja z vami pri gradnji neomajnega kosovsko-slovenskega partnerstva, ki temelji na naših skupnih demokratičnih vrednotah," je sporočila prek Twitterja.
"Veselim se tesnega sodelovanja z vami in prihodnje krepitve bilateralnih odnosov ter sodelovanja med najinima državama," pa je zapisal predsednik republike Albanije Bajram Begaj.
Pa tuji novinarji?
Novinarji tujih medijev, ki so nedeljske predsedniške volitve spremljali v uradnem medijskem središču na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, po izvolitvi Nataše Pirc Musar za novo predsednico države ne pričakujejo sprememb v odnosih med Slovenijo in sosednjimi državami. Mandat predsednika Boruta Pahorja pa povečini ocenjujejo pozitivno.
V Italiji
Po mnenju novinarja italijanske radiotelevizije RAI v Trstu Andreja Černica se odnosi med Italijo in Slovenijo po slovenskih predsedniških volitvah ne bodo spremenili, za kar gre zasluga tudi močnim odnosom, ki sta jih v zadnjih letih stkala italijanski predsednik Sergio Mattarella in slovenski predsednik Borut Pahor. Nova slovenska predsednica bo tudi zato imela lažje delo pri vzpostavljanju stikov z italijansko predsedniško palačo Kvirinalom, dokler bo Mattarella predsednik sosednje države, Mattarella dobro pozna tudi problematiko slovenske narodne manjšine v Italiji in Slovenijo, ugotavlja Černic.
Kot pozitiven sogovornik ocenjuje tudi Pahorjev mandat v odnosu do slovenske manjšine v Italiji. Med vidnejšimi Pahorjevimi dosežki med drugim izpostavlja stisk rok dveh predsednikov pred spomenikoma na Bazovici in vrnitev Narodnega doma v Trstu slovenski manjšini. S tem se je zaključil proces, ki se je med državama razvijal več kot desetletje, natančneje od leta 2010, ko je v Narodnem domu v Trstu prišlo do zgodovinskega srečanja predsednikov Slovenije, Italije in Hrvaške Danila Türka, Giorgia Napolitana in Iva Josipovića. "Pahor se je predstavljal kot predsednik, ki stavi na povezovanje ljudi. To je počenjal tudi na mednarodni ravni, torej v Trstu in v Celovcu," je poudaril. Kar zadeva odnose z novo italijansko desnosredinsko vlado pa bo treba videti, kako se bodo stvari razvijale, še meni Černic. Ob tem je spomnil, da je italijanska predsednica vlade Giorgia Meloni nedavno zagotovila Pahorju, da bo njena vlada ohranila naklonjeno stališče do slovenske manjšine, bo pa to odvisno tudi od tega, v kolikšni meri bodo na odnos italijanske vlade do slovenske manjšine vplivali krajevni desničarski krogi, ki so bolj protislovensko nastrojeni, je med drugim menil Černic.
Na Hrvaškem
Novinarka hrvaške radiotelevizije HRT Kristina Pesić pa med najbolj aktualnimi zunanjepolitičnimi vprašanji med državama izpostavlja vstop Hrvaške v schengensko območje in s tem povezano vprašanje, ali bo Slovenija zaradi nezakonitih migracij vzpostavila mejne kontrole na slovensko-hrvaški meji, podobno kot jih je Avstrija na meji s Slovenijo. "O tem za zdaj ni nobene uradne potrditve, vemo pa, da je predsednik države v pretežni meri zadolžen tudi za izvajanje zunanje politike in to je eden od aspektov, ki nas zanima," je poudarila med drugim. Na vprašanje, kako na Hrvaškem ocenjujejo Pahorjev mandat, pa odgovarja, da zelo pozitivno, še iz časov njegovih pogajanj z nekdanjo hrvaško predsednico Jadranko Kosor.
