Marca 2020 je Uroš Urbanija prevzel vodenje vladnega urada za komuniciranje. Nova vlada Janeza Janše je šele začela z delom. Država je razglasila epidemijo, zaradi katere je prvič zaprla javno življenje v Sloveniji. Toda med napadi na Janševe politične nasprotnike na družbenem omrežju Twitter in pisanjem depeš o "komunističnih medijih" v Sloveniji je Urbanija očitno našel čas tudi za zasebne posle v turizmu.
Urbanija, zdaj direktor TV Slovenija, je namreč že več let lastnik štirih koč na Veliki planini, ki jih oddaja obiskovalcem. Večino jih je kupil z lastnim denarjem. Le manjši del, okrog 68.000 evrov, si je izposodil od neznanega upnika, ki ni bila banka. Kmalu po prihodu na čelo vladnega urada sta se skupaj z Rokom Viragom, sosedom z Velike Planine in nekdanjim sodelavcem na portalu Nova24TV.si, ki ga je pred leti urednikoval Urbanija, odločila za investicijo. Pred svojimi kočami sta postavila masažne kadi. Toda pri tem sta naletela na težavo. Ker na Veliki Planini ni vodovoda, sta morala za oskrbo "jacuzzijev" zgraditi podzemne rezervoarje. Za to sta potrebovala dovoljenje upravne enote v Kamniku, ki ga po uradnih podatkih nista dobila. Lokalni prebivalci so zato o gradnji obvestili policijo, ki je ugotovila "elemente kršitev v pristojnosti inšpektorata za okolje in prostor". Tam pa jima niso izrekli nobenih ukrepov.
Miniranje, kup kamenja, podrta drevesa ...
Območje Velike Planine je zavarovano kot krajinski park. Kljub temu lokalni prebivalci že več let opozarjajo pred agresivnimi posegi v okolje. Sogovorniki, ki so želeli ostati neimenovan, pri tem omenjajo Urbanijo in Viraga. S težko mehanizacijo in nenadzorovanim miniranjem naj bi namreč zgradila rezervoarje s prostornino od 30 do 70 kubičnih metrov. Za temi gradbenimi posegi je ostal velik kup kamenja, ki je več kot leto dni kazilo podobo turističnega naselja na Veliki Planini.
Po naših podatkih je Urbanija podzemna rezervoarja zgradil ob dveh svojih kočah. Prvega v velikosti 50 kubičnih metrov že leta 2018, drugega z večjo prostornino pa pozneje. Še letos spomladi naj bi bila okolica rezervoarja prekopana, drevesa pa podrta, trdijo sogovorniki, ki so navedbe podkrepili tudi s fotografijami. Na vprašanje, koliko podzemnih rezervoarjev za vodo je do zdaj zgradil na Veliki planini, Urbanija včeraj ni odgovoril.
Toda za oba objekta bi Urbanija potreboval dovoljenje upravne enote. To so nam potrdili na upravni enoti v Kamniku. Natančneje, za gradnjo 50 kubičnih metrov velikega rezervoarja bi moral pridobiti gradbeno dovoljenje za nezahteven objekt, če njegova globina ni večja od štiri metrov. V nasprotnem primeru bi vseeno potreboval gradbeno dovoljenje, le da za manj zahteven objekt.
Upravna enota: zahteve za dovoljenje ni bilo
Tudi na vprašanje, koliko podzemnih rezervoarjev je zgradil na Veliki planini in ali je zanje pridobil gradbeno dovoljenje, Urbanija ni odgovoril. Toda vsaj v zadnjih letih ga ni dobil.
Kamniško upravno enoto smo tako zaprosili za podatke, koliko gradbenih dovoljenj je med letoma 2018 in 2020 odobrila za vkope rezervoarjev na parcelah v lasti Uroša Urbanije, Roka Viraga in Pašne skupnosti Velika Planina, na kateri se nahaja eden od objektov, za kar je Urbanija pridobil njeno soglasje. Odgovorili so nam, da so izdali le eno gradbeno dovoljenje in to že leta 2012. Šlo je za eno od Viragovih parcel. "Za druge parcele, ki ste jih navedli, nimamo evidentirano, da bi bilo izdano kakšno gradbeno dovoljenje," so nam sporočili iz upravne enote Kamnik.
Zaradi miniranja in kupa kamenja, ki je ostal za gradnjo, so se domačini obrnili na pristojne. Že konec poletja 2020 je policija zaradi miniranja na Veliki planini prejela tudi naznanilo suma kaznivega dejanja. A tu se je zapletlo.
Na Policijski upravi Ljubljana so nam potrdili, da "v predmetni zadevi ni bilo zaznanih elementov morebitnih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti". Toda obenem so poudarili, da "so bili ugotovljeni elementi kršitev v pristojnosti inšpektorata za okolje in prostor, kamor je bila prijava odstopljena v reševanje". Na inšpektoratu pa so pojasnili, da so leta 2020 dobili več pobud za izvedbo inšpekcijskega nadzora zaradi hrupa, miniranja in odpadkov, ki so posledica gradenj novih objektov na Veliki planini.
Zakaj inšpektorat ni ugotovil ničesar?
A očitno niso ugotovili ničesar – še to ne, od kod je prišel gradbeni material, ki je ležal na kupu. "Okoljska inšpekcija v enem inšpekcijskem postopku, ki je bil uveden na pobudo prijaviteljev zaradi nedovoljenega odlaganja odpadkov v naravi, ni mogla ugotoviti povzročitelja različnih kupov nezakonito odloženih odpadkov. Odpadke je odstranila lastnica parcele, na kateri so bili odloženi," so pojasnili na inšpektoratu. V času, ko je inšpekcija obravnavala prijave, je sicer ministrstvo za okolje in prostor vodil Andrej Vizjak (SDS).
Pod Janševo vlado je Urbanija s turističnim poslom ustvaril rekordne prihodke. V letih 2020 in 2021 jih je njegovo podjetje VPR1, ki trži gorske koče, skupaj zabeležilo 316.000 evrov. Kar 123.600 evrov so mu med letoma 2020 in 2022 prinesli turistični boni, ki jih je vlada, za katero je delal Urbanija, razdelila prebivalcem Slovenije.
Kljub temu je podjetje VPR1 lani ustvarilo skoraj 20.000 evrov izgube, že pred tem pa je najelo 125.500 evrov dolgoročnega kredita. Revija Reporter je konec julija poročala, da Urbanija za koče skrbi tudi med službenim časom. Njena novinarka ga je namreč v prvih dneh dela na TV Slovenija ujela, kako je ob vznožju Velike planine v osebni avtomobil tlačil velike vrečke.
