Predsedniška kandidatka Nataša Pirc Musar, ki ji ankete sicer napovedujejo zmago v drugem krogu, se je rodila leta 1968 v Ljubljani. Leta 1992 je pri 24 letih diplomirala na ljubljanski pravni fakulteti na temo Splošni pogoji IATE pri sklepanju letalskih pogodb. Po zaključku študija se je zaposlila na slovenski nacionalni televiziji, kjer je šest let delala kot novinarka in voditeljica osrednje informativne oddaje TV Dnevnika, nato pa »presedlala« na komercialno televizijo Pop TV, kjer je pet let vodila osrednjo informativno oddajo 24 ur.
Do prve zaposlitve v gospodarstvu s pomočjo soproga?
Leta 2001 se je zaposlila v družbi Aktiva Group, takratni največji zasebni finančni družbi v Sloveniji, kjer je prevzela vodenje službe za korporativno komuniciranje. Ob tem se postavlja vprašanje, ali je za prestop iz novinarskih voda v gospodarske zaslužen njen mož Aleš Musar, ki je bil projektni vodja v podjetju. Dve leti kasneje je Pirc Musarjeva postala direktorica centra za izobraževanje in informiranje na vrhovnem sodišču. V najvišji redni sodni instituciji v Sloveniji je delala le dobro leto.
Doktorat na Dunaju
Nataša Pirc Musar je leta 2015 doktorirala na dunajski pravni fakulteti s tezo Kako najti pravo ravnovesje med varstvom osebnih podatkov in dostopom do informacij javnega značaja z uporabo testa interesa javnosti. Naziva ne sme uporabljati v Sloveniji, saj doktorata ni nostrificirala.
Andrej Vizjak podpre kandidaturo Pirc Musarjeve
Tedanji predsednik republike Janez Drnovšek jo je leta 2004 predlagal za pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja. Drnovškov predlog je najprej obravnavala parlamentarna mandatno-volilna komisija, v kateri sta imeli svoje člane tudi tedanji opozicijski stranki SDS in NSi. Člani mandatno-volilne komisije so Drnovškov predlog podprli brez glasu proti.
Na plenarnem zasedanju državnega zbora pa je proti njenemu imenovanju glasovalo šest poslancev, od katerih jih je bilo šest iz Nove Slovenije.
To je bil čas, ko je predsednik stranke Janez Janša še dovoljeval različne poglede znotraj SDS. Proti imenovanju Pirc Musarjeve za pooblaščenko za dostop do informacij javnega značaja sta tako glasovala dva poslanca SDS, medtem ko je danes vidni član SDS Andrej Vizjak njeno kandidaturo leta 2004 na glasovanju podprl.
Pet let kasneje je državni zbor Pirc Musarjevi podelil nov petletni mandat informacijske pooblaščenke. V primerjavi z letom 2004 pa je njenemu imenovanju nasprotovalo 19 poslancev, med katerimi so bili tudi vsi navzoči poslanci SDS. Ti so ji očitali predvsem, da je leto pred tem ustavila postopek nadzora zunanjega ministrstva, ki ga je vodil Dimitrij Rupel.
Časnik Dnevnik je namreč januarja 2008 objavil zapisnik predbožičnega pogovora takratnega političnega direktorja zunanjega ministrstva Mitje Drobniča z najvišjimi predstavniki ameriške administracije. »Iz dokumenta, ki ni imel oznake zaupnosti, je bilo mogoče razbrati, kaj ameriška stran pričakuje od slovenskega predsedovanja EU v zvezi s Kosovom, Bližnjim vzhodom, Kavkazom, kaj naj bo zapisano v deklaraciji ob vrhu EU-ZDA. Omenjeni dokument jasno kaže, da ZDA izvaja izrazit pritisk na države EU oziroma da je Slovenija tisti 'upogljivi člen', prek katerega poskušajo uveljaviti svoja stališča, so washingtonsko depešo ocenjevali nekateri diplomati in analitiki,« je poročal Dnevnik. Nekaj dni po izbruhu afere je Drobnič s položaja odstopil. Dimitrij Rupel je želel s postopkom notranjega nadzora najti »žvižgača«, a je to Pirc Musarjeva ustavila.
Informacijska pooblaščenka je ugotovila, da je zunanje ministrstvo med interno preiskavo nezakonito pridobilo in obdelovalo prometne podatke telefonskih uslužbencev ministrstva, zato je odredila »uničenje« podatkov.
Zahtevala 215 tisoč evrov odškodnine, dobila 70 tisoč evrov
Nekaj mesecev pred zaključkom drugega mandata informacijske pooblaščenke se je Pirc Musarjeva spomladi leta 2014 prijavila na razpis za generalno direktorico RTV Slovenija. Kljub temu da jo je programski svet RTV Slovenija imenoval, mesta nikoli ni zasedla, zgodba pa se je zaključila šele leta 2017.
Programski svet jo je aprila 2014 v tretjem krogu glasovanja s 15 glasovi od 29 izbral za generalno direktorico. Za izvolitev je sicer potrebovala najmanj 15 glasov. Državni zbor je kmalu za tem zaradi neizpolnjevanja pogojev razrešil dva programska svetnika, zaradi česar so imenovanje Pirc Musarjeve razveljavili in vrnili v ponovno glasovanje, za vršilca dolžnosti generalnega direktorja pa so imenovali dotedanjega vršilca te funkcije Marka Fillija. Pirc Musarjeva se je poslužila sodnih poti in na koncu zmagala. Leta 2016 je višje sodišče razsodilo, da je bila razveljavitev njenega imenovanja nezakonita. Zaradi izgubljenih plač in povzročitve duševne bolečine je od RTV zahtevala dobrih 215 tisoč evrov odškodnine. Po pogajanjih sta obe strani konec leta dosegli sodno poravnavo, v okviru katere se je RTV Slovenija zavezala k izplačilu odškodnine Pirc Musarjevi v višini 70 tisoč evrov.
Kmalu po prihodu na Rdeči križ spor in odstop
Pirc Musarjeva je avgusta leta 2015 postala predsednica Rdečega križa Slovenije (RKS), kjer je kmalu prišla v spor z generalno sekretarko organizacije Renato Brunskole. Ker zbor članov RKS ni ugodil njenemu predlogu za razrešitev Brunskoletove, je februarja 2016 odstopila z mesta predsednice.
Revija Reporter je letos poleti poročala, da je zasebni zavod Pirc Musarjeve, Info Hiša, Rdečemu križu kmalu po zasedbi mesta predsednice RKS izdal fiktivni račun za pravno svetovanje 778 evrov. Svetovanja zavod za RKS ni nikoli izvedel, Musarjeva je namreč poskušala na takšen način dobiti izplačan honorar za poslovodstvo (za mesto predsednice) na RKS. Notranji nadzor RKS je takšen način izplačila honorarja ustavil, denar je bil vrnjen in izplačilo je bilo opravljeno osebno. Pirc Musarjeva je okoliščine v odzivu na novinarsko vprašanje opisala kot »nenamerni zaplet« in zatrdila, da ni šlo za izdajo fiktivnega računa.
Zastopala Melanio Trump
Po koncu mandata informacijske pooblaščenke je Pirc Musarjeva ustanovila odvetniško pisarno, leta 2016 je njena namestnica Rosana Lemut Strle postala partnerica v odvetniški družbi, ki se od takrat imenuje Odvetniška družba Pirc Musar & Lemut Strle. Zastopala je tudi ameriško prvo damo Melanio Trump in njenega očeta Viktorja Knavsa. Med predsedniško volilno kampanjo se je soočala z očitki, da je kot »plačanka« korporacij pošiljala grozilna pisma sindikalistom, ki so se zavzemali za pravice delavcev. Vse očitke je zavrnila.
Pirc Musarjeva je bila med epidemijo covida ena izmed vidnejših pravnikov, ki so opozarjali na neustavnost vladanja Janeza Janše z odloki. To je prispevalo k njeni »priljubljenosti« med desno usmerjenimi političnimi strankami.
