Nosilci kampanje Živeti s covidom, ki je namenjena izobraževanju in informiranju javnosti o visokorizičnih skupinah ljudi, pri katerih lahko pride do hudih zapletov, posledic in slabih izidov bolezni covid-19, so opozorili, kdo v primerjavi s preostalim prebivalstvom je izpostavljen povečanemu tveganju za hujši potek korone.
Gre za t. i. "ujetnike pandemije", med katere spadajo starejši od 60 let ter ljudje s kroničnimi boleznimi in imunskimi motnjami. "Pandemija je v bistvu mimo, ukrepi niso več potrebni. Vse se odpira. Družba se je odločila, da je čas, da živimo z boleznijo, v sožitju z novim koronavirusom, da covid-19 obravnavamo kot na primer viruse prehlada in gripo, in da to ni več družbeno kritična bolezen. Pozabili pa smo na zelo ranljivo manjšino v družbi in to so osebe s hudimi imunskimi motnjami ter druge ranljive osebe. Zanje korona še zdaleč ni mimo," izpostavlja infektolog Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Pravi, da ocene kažejo, da je med skupinami s povečanim tveganjem za napredovanje bolezni covid-19 v hudo obliko skoraj 22 odstotkov svetovne populacije, kar tudi v Sloveniji predstavlja pomemben delež prebivalstva.
Starejši, pretežki in kdo še?
Nadalje je razložil, kdo so osebe s hudimi imunskimi motnjami. To so: prejemniki presajenih organov, bolniki z aktivnimi karcinomi, avtoimunskimi boleznimi in tisti, ki prejemajo biološka zdravila, ki na primer delujejo proti limfocitom B ter druga imunosupresivna ali imunomodulatorna zdravila. "Pri imunsko oslabljenih bolnikih pričakujemo hujšo obliko omenjene bolezni in pogosto njen podaljšan potek, saj se lahko virusna faza bolezni zelo podaljša. Zato so osebe s hudo imunsko motnjo tudi potencialni izvor novih različic korone," je poudaril Tomažič.
Med ranljivo populacijo, pri kateri covid lahko poteka huje, spadajo sicer tudi starejše osebe, bolniki s pridruženimi boleznimi, kot so: kronična ledvična bolezen, sladkorna bolezen, srčno-žilne bolezni, arterijska hipertenzija, kronična obstruktivna pljučna bolezen in druge kronične respiratorne bolezni, osebe z anemijo srpastih celic in osebe s prekomerno telesno maso.
Lahko se konča tragično
"Večina ljudi ima občutek, da koronavirusa tako rekoč ni več, ali da gre pri vseh okuženih za blago bolezen. Za večji del okuženih res velja, da so simptomi blagi in bolezen hitro mine. Na drugi strani pa imamo ne tako redke posameznike s kroničnimi boleznimi in drugimi dejavniki tveganja za težji potek bolezni, ki jih virus SARS-CoV-2 neposredno življenjsko ogroža. Pri njih lahko pride do okužbe spodnjih dihal z dihalno odpovedjo in razvojem klinične slike, s kakršno smo se srečevali v prejšnjih valovih pandemije. Možni so hudi zapleti, nekateri bolniki potrebujejo dolgotrajno bolnišnično obravnavo in pri nekaterih se bolezen žal lahko konča s smrtjo," pa poudarja Matjaž Jereb, vodja oddelka za intenzivno terapijo s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Podčrta, da je zato pomembno ozaveščanje javnosti z opozarjanjem, da je virus še vedno med nami. "Naša naloga je, da zaščitimo najranljivejše člane naše družbe in vsak od nas naj prevzame del odgovornosti. Pomembno je, da tudi laična javnost prepozna posameznike, ki so bolj izpostavljeni tveganju za težji potek bolezni covid-19. Vedeti moramo, da imamo danes orodja, s katerimi lahko preprečimo težji potek bolezni, sprejem v bolnišnico in smrt," je sklenil.
