Na drugi mlekarski konferenci, ki jo je pripravila Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij 11. oktobra v Ljubljani, je predsednik Združenja za mlekarstvo pri GZS Tomaž Žnidarič opozoril, da se je slovenska mlekarska veriga zaradi visoke inflacije znašla na največji preizkušnji po letu 2004. Temeljno sporočilo konference je bilo, da si mlekarne tudi v prihodnje želijo stabilno mlekarsko verigo, ki bo konkurenčna in bo temeljila na močni mlekarski industriji ter spodbudah rejcem k prireji mleka, vendar bodo za to potrebni pogovor, razumevanje, sodelovanje in medsebojno spoštovanje vseh členov verige. Kot je povedal Tomaž Žnidarič, sicer direktor Ljubljanskih mlekarn, so se zdaj znašli v težkem položaju, ko se kažejo prve razpoke v tržni mlekarski verigi. Kmetje in zadruge zahtevajo višje odkupne cene, saj so se stroški kmetom močno povišali. Vendar pa se je, kot je dejal, močno dvignila tudi odkupna cena mleka. Ta je danes že blizu evropskega povprečja. V EU so povprečne odkupne cene mleka za proizvajalce od lanskega do letošnjega avgusta narasle za 42,6 odstotka (s 36,4 centa na 51,9 centa za kilogram), v Sloveniji pa za 45 odstotkov.
POPULIZMI IN DEZINFORMACIJE
Z višjimi stroški se trenutno, kot je poudaril Žnidarič, spoprijemajo vsi členi mlekarske verige – kmetje, podjetja v mlekarski industriji in tudi trgovci – in vsak od njih išče način, kako preživeti. Ob tem je opozoril na nekatere dezinformacije, ki se pojavljajo v javnosti in ustvarjajo trenja v verigi, kar vodi v vedno večji izvoz surovega mleka. Kot je dejal, morajo biti kmetje pošteno plačani za mleko, ki ga je za ohranitev vzdržnosti mlekarske verige treba zadržati v Sloveniji, ni pa prav, da nasedajo nekakšnim populizmom. »Predvsem je pomembno, da ne nasedajo špekulantom, ki so mogoče zdaj za mleko pripravljeni plačati nekoliko več, čez pol leta pa jih ne bo več,« je dejal in dodal, da se populizem in negativno ozračje kažeta v prekinitvah dolgotrajnih pogodb z odkupovalci, ki so bile temelj stabilnosti in razvoja. Kot je poudaril, bodo imele kratkotrajne preusmeritve k tujim odkupovalcem v času visokih cen mleka posledice pri krhanju celotne mlekarske verige in dolgotrajne posledice na poslovanje kmetij, zadrug in mlekarn v Sloveniji.
NUJNO ZA OHRANITEV SAMOOSKRBE
Če želimo ohraniti samooskrbo z mlekom, je nujno, kot je dejal Žnidarič, ozaveščati kmetije, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, da se to kljub višjim vhodnim stroškom še vedno izplača. Tistim kmetom, ki jih je prizadela suša, pa je treba pomagati. Nadaljevati je treba stalne pogovore in pogajanja predvsem z argumenti, in ne z zavajanji prilivati olja na ogenj, saj se v takem ozračju nezaupanje še povečuje in onemogoča normalno sodelovanje. Nujno in ključno pa je tudi medsebojno razumevanje deležnikov v verigi. »Vsi moramo ohraniti zavedanje, da je na koncu verige potrošnik. Od njega je odvisno, ali bomo preživeli ali ne,« je dejal in dodal, da mora država usmerjati subvencije, predvsem v smeri ohranjanja in povečevanja pridelave hrane in surovin na primarni ravni, ter tako omogočati lokalni predelovalni industriji zadostno surovinsko bazo.
BOLJ NA CENE, MANJ NA IZVOR
Državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tatjana Buzeti je povedala, da bo država razvoj mlekarstva spodbujala s ciljno usmerjenimi naložbami, pomembno pa bo tudi ozaveščanje potrošnika, da bo bolj posegal po lokalni hrani. Kot so ugotavljali tudi na okrogli mizi Kako ohraniti stabilno mlekarsko verigo, s katero so mlekarsko konferenco končali, se navade potrošnikov spreminjajo. Potrošnik postaja vse bolj racionalen in vse več posega po trgovskih blagovnih znamkah ter cenejših proizvodih oziroma vse bolj gleda na cene in manj na izvor ali poreklo izdelkov.
VELIK IZVOZ IN VELIK UVOZ
Po besedah agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja se samooskrba z mlekom v Sloveniji povečuje, poraba mleka in mlečnih izdelkov pa zmanjšuje – leta 2021 je znašala le 204 litre v ekvivalentih mleka na prebivalca. Skrb vzbuja podatek, da je od skupne prodaje v Sloveniji delež slovenskega mleka in mlečnih izdelkov v ekvivalentih mleka le okoli 42 odstotkov. Kot je povedal, se je delež uvoženega mleka in mlečnih izdelkov v zadnjih 20 letih povečal več kot sedemkrat.
»Slovenska mlečna veriga v tujini proda več kot doma, kar je za tako majhno gospodarstvo neverjetno,« je dejal. Fenomen v Sloveniji je tudi, da pri mleku beležimo velik izvoz in obenem velik uvoz. Še vedno se izvozi veliko surovega mleka in smetane. Približno tretjina izvoza so sladoledi, narašča pa tudi delež izvoza sira in jogurtov. Izvoz mleka in mlečnih izdelkov znaša letno 275 milijonov evrov, uvozimo pa za 202,4 milijona evrov mleka in mlečnih izdelkov. Največ izvažamo v Italijo, Združeno kraljestvo, Nemčijo in na Hrvaško, uvažamo pa največ iz Italije, Avstrije in Nemčije, in sicer največ sira, ki sestavlja 43 odstotkov uvoza.
MANJ KMETIJ, A VEČ MLEKA
Po podatkih statističnega urada se s prirejo mleka v Sloveniji ukvarja 5609 kmetijskih gospodarstev, ki imajo 100.834 krav molznic, kar je povprečno 18 živali na kmetijsko gospodarstvo (povprečje v EU je 19,6 živali), le 15,5 odstotka kmetijskih gospodarstev ima več kot 30 živali. V zadnjih treh letih se število kmetij, s katerih se odkupuje mleko, zmanjšuje, hkrati pa se povečuje povprečna letna količina odkupljenega mleka na kmetijsko gospodarstvo. Letno v Sloveniji pridelamo več kot 640 tisoč ton mleka, od tega se za nadaljnjo predelavo v mlečne izdelke odkupi približno 416 tisoč ton, in sicer ga 65 odstotkov odkupijo slovenske mlekarne, 27 odstotkov pa ga izvozimo. S predelavo mleka se v Sloveniji ukvarja 29 podjetij, ki imajo 1730 zaposlenih in na leto ustvarijo 407 milijonov evrov prihodkov, njihov skupni izvoz pa znaša več kot 48 odstotkov.
