Prejšnji teden je Agencija za energijo objavila obvestilo, da bo Energetika Celje 1. novembra prekinila dobavo zemeljskega plina.
Agencija je obvestilo objavila, še preden se je sestal nadzorni svet Energetike Celje. Kot so pozneje pojasnili, je vlada z uredbo o določitvi cen zemeljskega plina iz plinskega sistema zamejila prodajne cene, medtem ko so nabavne cene še vedno na izjemno visokih ravneh (kakšna bo kompenzacija za dobavitelje, še ni znano). Odjemalce so o težkih razmerah na trgu zemeljskega plina in nevzdržnih nabavnih cenah ter možnosti ukinitve dejavnosti oskrbe s plinom sicer z več dopisi obvestili že v preteklih mesecih. Del odjemalcev je zato že prešel k drugim dobaviteljem.
Prejeli tri uradne informacije
Teh je v Sloveniji trenutno 21. Koliko pa jih je prekinilo dobavo? Kot so nam povedali na Agenciji za energijo, so do konca avgusta prejeli "tri uradne informacije o prenehanju opravljanja dejavnosti dobave zemeljskega plina". To so Komunalno podjetje Velenje d.o.o., ki dobavo zemeljskega plina odjemalcem prekinja s 1. oktobrom; Domplan d.d., ki bo prenehal opravljati dejavnost dobave plina s 1. novembrom; ter že omenjena Energetika Celje. Od drugih dobaviteljev plina uradnih informacij o morebitnem prenehanju dejavnosti dobave zemeljskega plina niso prejeli.
Kar se tiče razlogov za prekinitev dobave, so nam na omenjeni agenciji povedali, da dobaviteljem bodisi ni uspelo dobiti dobavitelja, ki bi jim zagotovil potrebne količine plina za njihove končne odjemalce, bodisi niso mogli prenesti škode zaradi visokih nabavnih cen plina, ki jih ne morejo prenesti v prej omenjeno s strani vlade regulirano končno ceno. Ob tem so dodali, da se zavedajo, da zaradi tega "vsak dobavitelj ni zmožen pokriti razlike v ceni plina".
Različne strukture končnih odjemalcev
Kdo pa so odjemalci dobaviteljev, ki so prekinili dobavo? "Navedeni dobavitelji so imeli različno strukturo končnih odjemalcev plina. Večinoma so njihovi odjemalci gospodinjstva (samostojne stanovanjske enote, stanovanja v večstanovanjskih stavbah), hkrati pa so vsi dobavitelji oskrbovali tudi negospodinjske odjemalce, ki so lahko mali poslovni odjemalci z letno porabo do 100.000 kWh, ali drugi negospodinjski odjemalci plina. Pred napovedmi o prenehanju opravljanja dejavnosti dobave so vsi ti dobavitelji skupaj plin dobavljali 7290 odjemalcem," so nam povedali na Agenciji za energijo.
Bi kdo lahko ostal brez plina?
Pa je bojazen, da bi kdo zaradi prekinitve dobave zemeljskega plina ostal brez, utemeljena? Kot pojasnjujejo na omenjeni agenciji, institut nadomestne oskrbe na novo ureja Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o oskrbi s plini, ki je začel veljati 22. septembra. Po njem bodo odjemalci plina, če bodo upravičeni do nadomestne oskrbe, v primeru, če bo njihov dobavitelj prenehal izvajati dejavnost dobave, "avtomatsko preusmerjeni k dobavitelju nadomestne oskrbe, ki ga bo določila agencija za posamezno lokalno skupnost v naslednjih tednih".
Upravičenci za nadomestno oskrbo so gospodinjski odjemalci, mali poslovni odjemalci (z letno porabo do 100.000 kWh) in skupni gospodinjski odjemalci, ki so priključeni na distribucijski sistem zemeljskega plina (torej skupne kotlovnice v lasti ali v solasti gospodinjstev).
117. člen Zakona o oskrbi s plinom opisuje zaščitene odjemalce oziroma tiste, ki bodo samodejno usmerjeni na nadomestnega dobavitelja, če si ga ne bodo izbrali sami:
(1) Zaščiteni odjemalci iz 5. točke 2. člena Uredbe 2017/1938/EU so poleg gospodinjskih odjemalcev, skupnih gospodinjskih odjemalcev, vrtcev, osnovnih šol in zdravstvenih domov, ki so priključeni na distribucijski sistem, tudi:
- distributerji toplote za daljinsko ogrevanje, ki ne morejo preiti na drugo gorivo ali vir toplote kot plin, v obsegu, kolikor dobavljajo toploto gospodinjstvom in osnovnim socialnim službam, razen izobraževalnim ali javnoupravnim službam;
- osnovne socialne službe, ki so priključene na distribucijski ali prenosni sistem ter niso izobraževalne ali javnoupravne službe.
(2) Osnovne socialne službe iz prejšnjega odstavka so izvajalci zdravstvene dejavnosti, dijaški in študentski domovi ter izvajalci socialnovarstvenih storitev institucionalnega varstva, vsi s stalno ali začasno nastanitvijo varovancev, ter zapori.
(3) Solidarnostno zaščiteni odjemalci iz 6. točke 2. člena Uredbe 2017/1938/EU so zaščiteni odjemalci iz prvega odstavka tega člena, razen vrtcev, osnovnih šol in zdravstvenih domov.
(4) V sporih, ali je oseba zaščiteni odjemalec, odloča agencija po postopku, ki ga predpisuje zakon.
(5) Operater sistema vodi evidenco odjemnih mest in na podlagi svojih podatkov ter podatkov končnih odjemalcev evidentira, katera odjemna mesta oskrbujejo zaščitene odjemalce in solidarnostno zaščitene odjemalce iz tega člena. Odjemalec mora o vsakokratni spremembi podatka o odjemnem mestu za zaščitene in solidarnostno zaščitene odjemalce to sporočiti operaterju sistema najpozneje v 30 dneh od spremembe na obrazcu, ki ga pripravi operater sistema in objavi na svoji spletni strani.
(6) Odjemno mesto, s katerim se zaščiteni odjemalec oskrbuje s plinom, je v evidenci odjemnih mest označeno z ločeno oznako Z. Operater sistema odjemalcem in njihovim dobaviteljem brezplačno zagotovi podatek o tem, ali je odjemalec zaščiteni odjemalec.
(7) Odjemalci, razen gospodinjskih odjemalcev, morajo operaterju sistema, na katerega sistem so priključeni, sporočiti podatke o svojih plinskih napravah zaradi izvedbe ukrepa neprostovoljnega zmanjšanja ali prekinitve odjema plina iz 119. člena tega zakona. Če podatki niso sporočeni, operater sistema odloči na podlagi podatkov, ki jih ima na voljo, in splošnih značilnostih plinskih naprav posamezne vrste odjemalca. Obrazce za sporočanje podatkov o plinskih napravah pripravijo operaterji sistema in jih objavijo na svoji spletni strani.
