Prvo soočenje predsedniških kandidatov je potekalo v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje. Udeležili so se ga glasbenik Gregor Bezenšek, skupni kandidat SD in Gibanja Svoboda ter evropski poslanec Milan Brglez, poslanec NSi Janez Cigler Kralj, poslanec Levice Miha Kordiš ter kandidati, ki so kandidature vložili s podpisi volivcev - poslanec SDS Anže Logar, pravnica Nataša Pirc Musar, kočevski župan Vladimir Prebilič in ginekologinja Sabina Senčar.
Brglez se je med drugim zavzel za višje pokojnine, tudi Kordiš ocenjuje, da je preteklo delo starejših premalo cenjeno. Logar meni, da je pokazatelj tega tudi dejstvo, da država že več kot 20 let čaka na zakon o dolgotrajni oskrbi. Za Pirc Musarjevo je za največji problem, da se z vsako menjavo vlade projekti začenjajo z mrtve točke. Prebilič pa meni, da je bolj kot dolgoročna strategija nujno, da se stvari začnejo dejansko izvajati.
Bezenšek meni, da so starejši steber modrosti družbe, to pa mora biti tudi v zavesti mladih. Po mnenju Ciglerja Kralja je prispevek starejših v družbi cenjen, a da se to v zakonodaji in posameznih ukrepih ne kaže vedno. Senčarjeva ocenjuje, da se starejši še nikoli niso počutili tako osamljene in izključene.
Zakon o dolgotrajni oskrbi
Dotaknili so se tudi zakona o dolgotrajni oskrbi, izvajanje katerega bi se koalicijsko novelo zamaknilo za eno leto. Cigler Kralj meni, da zakon, ki so ga sprejeli v času, ko je bil minister za delo, ni idealen, so pa zbrali pogum in sprejeli odgovornost za njegov sprejem. Logar dodaja, da je bolje sprejeti zakon, ki je "daleč od ustreznega", kot ga odložiti, saj potem to vlado sili v izpeljavo sprememb. Zato apelira na vlado, da čim prej pripravi ustrezen zakon. Pirc Musarjeva je Logarju odgovorila, da ne razume, zakaj so se potem v SDS odločili, da vložijo pobudo za referendum na koalicijsko novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo postopek še podaljšala.
Brglez meni, da bomo brez dogovorjenega sistemskega vira financiranja težko karkoli naredili in da je treba dvigniti plače za zaposlene v oskrbi. S tem se strinja Prebilič, ki je poudaril, da pomoč sočloveku trenutno ni vredna minimalne plače. Vlada bi lahko za dolgotrajno oskrbo prispevala tudi prek povprečnin občinam, meni.
Kordiš pa je prepričan, da potrebujemo uvedbo solidarnostnega prispevka, da bi premožnejši prispevali več. Meni tudi, da je treba pripraviti pravilnik, ki bo onemogočal zasebnim domovom za starejše, da zaračunavajo višje oskrbnine kot javni domovi.
Za takojšnje izboljšanje kakovosti življenja starejših Bezenšek predlaga, da se segmenti iz preteklih pilotnih projektov prenesejo v prakso. Senčarjeva meni, da se na hitro ne da rešiti nič. Med drugim bi v domovih za starejše uvedla sistem subvencioniranja po zgledu vrtcev.
Večina za ukinitev dopolnilnega zavarovanja
Predsedniški kandidati so se na soočenju med drugim strinjali tudi, da bi vir sredstev za dolgotrajno oskrbo moral biti v prvi vrsti proračun. Z izjemo Kordiša in Bezenška so naklonjeni tudi razmisleku o kasnejši uvedbi socialnega zavarovanja.
Medtem ko Cigler Kralj in Logar ne bi ukinila obstoječega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, so preostali predsedniški kandidati temu naklonjeni. Večina je tudi za uvedbo varuha človekovih pravic za starejše, a v okviru že obstoječe institucije Varuha človekovih pravic. Kot predsedniki bi imeli svetovalca za področje skrbi za starejše, podpirajo tudi mednarodno kodifikacijo pravic starejših.
Vloga predsednika
Mnenja kandidatov pa se nekoliko razlikujejo v pogledih o tem, kaj je največja moč predsednika. Bezenšek, Cigler Kralj in Senčarjeva menijo, da mora biti predsednik vseh državljanov. Brglez meni, da mora predsednik povezovati z grajenjem konsenza in ne z uravnoteževanjem levih in desnih. Kordiš je prepričan, da mora predsednik svoj glas uporabljati v korist tistih, ki ga v družbi nimajo.
Logar meni, da ima predsednik moč, da določi, katera področja so ključna za razvoj Slovenije in sili politiko, da zanje sprejme ustrezne zakonodajne rešitve. Podobno tudi Pirc Musarjeva, ki meni, da je predsednikova dolžnost zagotavljati, da se kot družba premaknemo na točkah, kjer stagniramo. Hkrati pa je predsednik vrhovni branik ustavnih pravic, meni. Prebilič si kot predsednik želi biti slaba vest vsakokratne vlade tedaj, ko ta ne dela dobro in njen podpornik, takrat ko dela dobro.
