Volitve 40 članov državnega sveta bodo 23. in 24. novembra. Potekale bodo posredno; 22 predstavnikov lokalnih interesov bodo volile lokalne skupnosti, preostalih 18 članov pa izbirajo interesne organizacije, ki zastopajo socialne, gospodarske in poklicne interese.
Funkcija je združljiva z župansko
Primorske občine zastopajo štirje državni svetniki. Tomažu Horvatu (izvoljenemu v imenu občin Ajdovščina, Brda, Kanal, Miren - Kostanjevica, Nova Gorica, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba in Vipava) se izteka drugi petletni mandat. Državni svetnik je od leta 2012. Horvat je sicer že napovedal, da bo na bližajočih se lokalnih volitvah kot kandidat SD kandidiral za župana Nove Gorice. Funkcija državnega svetnika je – drugače kot funkcija poslanca državnega zbora – združljiva z župansko. Zaradi tega še iz časov, ko je bil župan Mestne občine Koper, na njej vztraja Boris Popovič. V državni svet, kjer mandat traja pet let, je bil prvič izvoljen leta 2007. Izvolile so ga občine Ankaran, Izola, Koper in Piran. Občine Bovec, Cerkno, Idrija, Kobarid in Tolmin v državnem svetu predstavlja Bojan Režun, za katerega je to prvi mandat. Enako velja za Davorina Terčona (občine Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Komen, Pivka, Postojna in Sežana), ki je bi za svetnika izvoljen še kot sežanski župan.
Strankarska kuhinja
Čeprav naj državni svet ne bi predstavljal strankarskih, pač pa stanovske in lokalne interese, so volitve na območju notranjsko-kraških občin v preteklosti pokazale, da gre za še kako vročo strankarsko kuhinjo. Leta 2012 ilirskobistriški župan Emil Rojc ni pravočasno izpeljal vseh postopkov, zato je občina Ilirska Bistrica ostala brez kandidata in svojih elektorjev. S tem naj bi Rojc tedanjemu ministru za infrastrukturo Zvonku Černaču pomagal v državni svet spraviti tedanjega postojnskega župana Jerneja Verbiča, Černač pa naj bi v zameno ponudil pomoč pri izpeljavi nekaterih projektov na Bistriškem. Vsaka občina lahko predlaga enega svetniškega kandidata, število predstavnikov občine v elektorskem telesu, ki izvoli svetnika, je odvisno od števila prebivalcev občine. Vsaki občini pripada po eno mesto v elektorskem telesu ne glede na število prebivalcev, na vsakih dopolnjenih 5000 prebivalcev pa še po eno. Občinski in mestni sveti morajo pred tokratnimi volitvami svoje predstavnike v elektorska telesa in svetniške kandidate določiti do 23. oktobra. Elektorje in svetniške kandidate morajo izvoliti tudi interesne organizacije delodajalcev, delojemalcev, kmetov, obrtnikov, samostojnih poklicev in negospodarskih dejavnosti. Zanje se rok izteče dan pozneje, 24. oktobra.
Spet pobuda za ukinitev državnega sveta
Najbolj prepoznavna pristojnost državnega sveta je odložilni veto. Če ga državni svet izglasuje, mora državni zbor o zakonu glasovati še enkrat, pri vnovičnem glasovanju pa je za potrditev zakona potrebnih 46 glasov. V iztekajočem se mandatu je državni svet veto na zakone izglasoval dvajsetkrat, državnemu zboru nato v desetih primerih na ponovnem glasovanju ni uspelo zbrati 46 glasov. Državni svet ima tudi zakonodajno iniciativo in pravico, da o zadevah, ki se jih obravnava v DZ, poda svoje nezavezujoče mnenje. Zahteva lahko uvedbo parlamentarne preiskave ali ustavno presojo zakonov in aktov. DZ je v mandatu tega državnega sveta sprejel 14 zakonov od skupno 40, ki jih je predlagal državni svet. Našteto pa v očeh nekaterih ne opravičuje razlogov za obstoj tega organa, ki deluje kot drugi dom parlamenta. Pobude za ukinitev državnega sveta oživijo vsake toliko. Zdaj jih je v ospredje spet postavila NSi, ki jo bo Golobova koalicija nujno potrebovala, če bo hotela izpeljati resnejše spremembe volilnega sistema. Tako za posege v volilni sistem kot za ukinitev državnega sveta bi bilo namreč treba spremeniti ustavo, s čimer pa mora soglašati najmanj 60 poslancev.
