Na tem seznamu so se znašli tudi samostojni podjetniki, natančneje tisti, ki so obdavčeni pavšalno, tako imenovani normiranci. Normiranec samostojni podjetnik velja za posebnost slovenske davčne zakonodaje, popularen pa je za tiste podjetnike, ki pri poslovanju ne ustvarjajo veliko ali nič stroškov. Če njegovi prihodki iz dejavnosti ne presegajo sto tisoč evrov, plača pavšalni davek, ni mu treba zbirati računov niti voditi poslovnih knjig.
Anomalije pavšalne obdavčitve
A v vladi očitno menijo, da bi se dalo tudi od normirancev pobrati več, zato napoved spremembe. Finančni minister Klemen Boštjančič je kmalu po nastopu svoje funkcije dejal, da si želi, »da bi bila redna zaposlitev primarna odločitev delavcev in delodajalcev«, zato bodo nekatere ukrepe sprejeli še letos, »da neka normiranost ne bo več tako zelo zanimiva, kot je danes«. Po podatkih Slovenskega statističnega urada (Surs) namreč število samozaposlenih oseb raste iz meseca v mesec, že tretji mesec zapored pa je sploh doseglo novo rekordno vrednost, odkar spremljajo registrske podatke o delovno aktivnem prebivalstvu. Državni statistiki sicer niso razkrili, za kakšno obliko s. p.-ja gre, minister pa je opozoril na izrazit porast prav števila normiranih s. p.-jev.
»Okoli sistema samostojnih podjetnikov z normiranimi odhodki je kar nekaj anomalij. Številke so ogromne in ta sistem absolutno ne dosega svojega namena in večinoma je tudi razlog za prekarno delo. Večina s. p.-jev so storitvene dejavnosti in 80-odstotni normirani odhodki so preveliki, zato ne razumem, zakaj se tega do zdaj še nihče ni lotil,« je razložil Boštjančič.
Neutemeljeno in napačno zastavljeno
Država ima legitimno pravico za uvedbo davčnih sprememb, meni ekonomist Matej Lahovnik. »A ta naj spada v del celovite davčne reforme, ne pa da se spremembe uvede kar tako, dobesedno čez noč, saj v tem primeru obstaja bojazen, da se bo del normirancev zatekel v sivo ekonomijo, česar pa si najbrž nobena oblast ne želi. Zdaj namreč plačajo vsaj nekaj davkov in prispevkov, potem ne bo niti tega.«
Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so prepričani, da bo sprejetje novele močno poslabšalo položaj normiranih s. p.-jev. »Menimo, da je predlagani sistem obdavčitve normirancev neutemeljeno in napačno zastavljen, saj podjetnika ni mogoče primerjati s fizično osebo, torej kot zaposlenega, in obdavčitvijo plače posameznika. Samostojni podjetniki namreč niso upravičeni do cele palete pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja, in se ne vštevajo v davčno osnovo zavezanca (npr. regres, poslovna uspešnost, odpravnina …), na kar smo zakonodajalca že večkrat opozorili.«
Petina bo »zaprla štacuno«
»V času energetske krize in vsesplošne draginje je nedopustno spreminjati davčno zakonodajo, ki bo še dodatno obremenila podjetja. Tu še posebej izpostavljamo izumirajoče poklice, kot so šivilje in čevljarji. Dodatna obdavčitev normirancev bo gotovo privedla do zatona nekaterih obrtnih poklicev,« je povedala Mira Črešnar iz OZS in opozorila na konkretne posledice morebitne vladne odločitve. »Upamo, da ne, a če do spremembe zakonodaje v predlagani obliki vendarle pride, bo od 10 do 20 odstotkov zavezancev – glede na trenutno stanje in obete v gospodarstvu morda celo več – zaprlo dejavnost, 30 odstotkov zavezancev bo prihodnje leto začelo ugotavljati davčno osnovo po dejanskih prihodkih in odhodkih, pet odstotkov pa se jih bo preoblikovalo v d. o. o., kjer je stopnja obdavčitve bistveno nižja. Iz tega sledi, da bo dejanski vpliv na davčno blagajno negativen, da se bosta povečala delo na črno in siva ekonomija, kar bo dodatno obremenilo inšpekcijske službe, obenem pa se bo povečalo število socialno šibkih družin in tudi prejemnikov socialnih transferjev.«
Delo na črno in izničevanje davka
Milan H. ima poleg redne službe še popoldanski s. p., prek katerega v domači garaži popravlja avtomobile. »Vodenje papirjev je preprosto, pavšalna obdavčitev pa zmerna. Eni pravijo, da bodo v primeru novih pravil prešli na klasični s. p. in začeli zbirati vse mogoče račune, s katerimi si bodo nato krepko znižali ali celo izničili plačilo davka. Meni se to ne da, nimam ne časa ne energije za to. Bom pač s. p. zaprl in delal na črno, potem pa naj se država, če je tako požrešna, za moj davek obriše pod nosom.« Nad predlagano davčno spremembo je bila kozmetičarka Bernarda J. sprva zaskrbljena. »A bolj kot o tem razmišljam, bolj sem jezna,« je dejala. »Na črno najbrž ne bom delala, ker si ne želim težav, bom pa prešla na navadni s. p., pri katerem bom seveda povsem legalno, da ne bo pomote, naredila tako, da ne bom plačala nobenega davka. Ne razumem, komu smo normiranci tako napoti, da se je odločil otežiti naše delo. Državi nismo v nobeno breme, ne z bolniškim dopustom ne z dopustom, do celega kupa privilegijev, ki so jih deležni drugi zaposleni, nismo upravičeni, za vsak dan, ko ne delamo, si moramo sami zaslužiti, pavšalni davek pa plačamo ne glede na to, ali delamo z dobičkom ali izgubo.«
