Svet Evropske centralne banke je zvišal obrestne mere v evrskem območju. Prvič po 11 letih, so zapisali in dodali, da jih bo v prihodnjih mesecih verjetno še zviševal. Kot so pojasnili, z zvišanjem obrestnih mer sporočajo, da ne bodo dovolili, da inflacija ostane nad dvema odstotkoma. »To bo pomagalo znižati inflacijska pričakovanja,« so zapisali.
Visoka inflacija in dvig obrestnih mer za posojila pomenita padec kupne moči. Kaj to pomeni za slovenski trg nepremičnin?
Zmanjšuje se število nakupov
Podatki državnega statističnega urada kažejo, da je bilo v drugem letošnjem četrtletju skupno prodanih 3369 stanovanjskih nepremičnin oziroma dva odstotka manj kot v prejšnjem četrtletju. V primerjavi z enakim četrtletjem lani, ko je bilo število prodaj rabljenih stanovanjskih nepremičnin rekordno (3927), je tokratno število prodaj upadlo. Prodanih je bilo 3301 rabljenih stanovanjskih nepremičnin (v prvem četrtletju letos 3379), skupna vrednost prodaj pa je bila 434 milijonov evrov.
Nove stanovanjske nepremičnine, torej stanovanja in družinske hiše skupaj, so se na četrtletni ravni po pocenitvi v prejšnjem četrtletju za 6,8 odstotka v drugem letošnjem trimesečju ponovno podražile – za 9,5 odstotka.
Skratka, število nakupov stanovanjskih nepremičnin se zmanjšuje že drugo četrtletje zapored. Verjetno bo enako tudi tretje, le da bi zmanjšanje tokrat lahko bilo opaznejše. Hitro višanje obrestne mere sicer draži posojila – že od konca pomladi –, kar bo vplivalo na povpraševanje po njih. In na manjše povpraševanje po nepremičninah. Kako pa se to kaže v praksi?
»Vse se proda«
Za informacije smo se obrnili tudi na nekaj nepremičninskih agencij. Zanimalo nas je, ali je povpraševanje res manjše. Kot je dejal Zoran Đukić, direktor agencije Stoja Trade, ponudba trenutno ne zadošča povpraševanju – z drugimi besedami: »Vse se proda. Vse dobre stvari gredo takoj. Telefoni zvonijo, povpraševanje je noro.« Podobno so nam dejali v Zlatarni Celje, ki bo za gostilno Ruski car gradila stolpnici: »Trenutno ne opažamo zmanjšanja povpraševanja.« Tudi Spektra Invest, ki v ljubljanski Šiški gradi dve 21-nadstropni stanovanjski stolpnici z 214 stanovanji, kljub podražitvam na nepremičninskem trgu ne zaznava upada prodaje stanovanj.
V ljubljanski Šiški je zrasla najvišja stanovanjska zgradba v Sloveniji, visoka 85 metrov. Sestavljata ga dve 21-nadstropni stanovanjski stolpnici z 214 stanovanji. Več kot polovica jih je že prodanih. Cena najcenejšega stanovanja, ki še ni prodano, je 245.000 evrov in ima okoli 35 kvadratnih metrov površine ter okoli 30 kvadratnih metrov terase. Cena najdražjega stanovanja, ki je še na voljo, pa je več kot 700.000 evrov. Nahaja se v najvišjem, 21. nadstropju. Največja stanovanja imajo okoli 117 kvadratnih metrov. Cena stanovanj ni določena na kvadratni meter, ampak ima vsako stanovanje svojo ceno, ki je odvisna od površine, nadstropja in ostalih dejavnikov.
Se obeta znižanje cen?
Če je bil šestmesečni euribor še pred nekaj meseci v negativnem območju, je bil v torek pri 1,8 odstotka. Podatki banke medtem kažejo, da je medletno povečevanje stanovanjskih posojil junija naraslo na 12 odstotkov. Mesečni prirast stanovanjskih posojil z 98 milijoni evrov je bil nadpovprečen glede na letošnjih prvih pet mesecev.
Že nekaj mesecev se šušlja o tem, da naj bi se poviševanje cen stanovanjskih nepremičnin ustavilo. Po Đukićevih besedah gre zniževanje cen morda pričakovati novembra, decembra pa že ne več. Podobnega mnenja so v Zlatarni Celje: »Glede na povpraševanje po novih stanovanjih in ponudbo le teh na trgu ne pričakujemo večjih znižanj cen, seveda tam, kjer razmerje med ceno, kakovostjo in lokacijo bistveno ne izstopa.«
Po podatkih državnega statističnega urada so bile cene v drugem letošnjem četrtletju na četrtletni ravni višje za 3,5 odstotka, na letni pa za 15,6 odstotka. Nove stanovanjske nepremičnine, torej stanovanja in družinske hiše skupaj, so se na četrtletni ravni po pocenitvi v prejšnjem četrtletju za 6,8 odstotka v drugem letošnjem trimesečju ponovno podražile, in sicer za 9,5 odstotka. K zvišanju so največ prispevale cene novih stanovanj, ki so se v enakem obdobju zvišale za 11,8 odstotka, medtem ko so cene novih družinskih hiš ostale enake.
3369 slovenskih stanovanjskih nepremičnin je bilo prodanih v drugem letošnjem četrtletju.
Kar zadeva cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin, so se te na četrtletni ravni zvišale za 2,9 odstotka – cene rabljenih družinskih hiš za 3,3 odstotka, cene rabljenih stanovanj za 2,7 odstotka. Slednja so se najizraziteje podražila v Mariboru – za štiri odstotke. Štajerski prestolnici z podražitvijo za 2,6 odstotka sledi Ljubljana, v preostanku države beležijo 2,5-odstotno podražitev.
Če pogledamo letno raven, so najbolj poskočile cene rabljenih stanovanj – za 17,2 odstotka. Sledijo rabljene družinske hiše, katerih cene so porasle za 14,7 odstotka. Cene novih stanovanj so porasle za 13,2 odstotka, cene novih družinskih hiš pa so se znižale za 2,5 odstotka.
Če je bila skupna vrednost prodaj rabljenih stanovanjskih nepremičnin v drugem četrtletju 434 milijonov evrov, je bila skupna vrednost vseh prodanih stanovanjskih nepremičnin v enakem obdobju 449 milijonov evrov, kar je približno tri odstotke več od skupne vrednosti vseh prodaj v prvem trimesečju (435 milijonov evrov) in približno desetino manj kot v istem četrtletju prejšnjega leta (491 milijonov evrov).
