Predsednik vlade Robert Golob je danes Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) v Ljubljani obiskal v družbi ministrov za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaža Hana, za infrastrukturo Bojana Kumra ter za finance Klemna Boštjančiča. S predstavniki gospodarstva so razpravljali o problematiki energetike s poudarkom na konkretnih ukrepih, ki naj bi gospodarstvu pomagali prebroditi krizo zaradi visokih cen energentov. Golob je ocenil, da bo treba sprejeti ukrepe v vrednosti več kot 1,5 milijarde evrov. Kakšne bodo dejansko potrebe, pa je odvisno tudi od tega, koliko bomo uspešni pri zagovarjanju nujnosti reforme energetskih trgov v Evropi.
Vladna ekipa je v razpravi gospodarstvenike seznanila z do sedaj sprejetimi ukrepi in predvsem z načrti za naprej. "Hkrati pa smo se tudi dogovorili za skupne aktivnosti v prihodnjem mesecu," je Golobove besede po srečanju povzela vlada na svojem profilu na Twitterju.
Han je v izjavi za medije pojasnil, da so se dogovorili o oblikovanju "ekipe, ki bo v naslednjem mesecu sprejela odločitev, kako v naslednjem letu pomagati gospodarstvu pri tej hudi težavi, ki se ji reče energetska kriza". Ob tem je spomnil, da je DZ pred kratkim že sprejel zakon o pomoči gospodarstvu zaradi višjih cen elektrike in plina, prav tako pa tudi ukrepe za gospodinjstva ter majhna in srednja podjetja.
Da bo vlada pomagala, je zatrdil tudi Boštjančič. "Vlada bo zelo veliko pomagala, pomoč bo znatna," je dejal. Sam je sicer glede višine pomoči precej previden: "Je niti še ne znamo oceniti, ker je zelo nepredvidljivo, kako se bo ta kriza gibala." Dodal je, da govorijo o stotinah milijonov evrov, lahko tudi milijardi ali več.
Toda sredstva niso neomejena, zato helikopterskega razmetavanja denarja ne bo. "V veliki meri se bomo morali dodatno zadolžiti, zato je zelo pomembno, kako bodo ta sredstva porabljena," je opozoril finančni minister.
Kaj pa kapica?
Predstavniki gospodarstva z današnjim srečanjem niso povsem zadovoljni. Predsednik GZS Tibor Šimonka je izrazil razočaranje, ker vlada ni obljubila takojšnje uvedbe kapice na ceno energentov tudi za gospodarstvo. Razmere so alarmantne, pričakovali smo več pozitivnih odgovorov, je dejal in posvaril: "Če kapice ne bo, lahko prihodnje leto škodo za slovensko gospodarstvo štejemo v nekaj milijardah evrov, od pet do deset."
Čeprav vlada takojšnje uvedbe kapice ni obljubila, pa Šimonka pričakuje, da bo danes dogovorjena posebna delovna skupina do konca meseca določila neke vrste modificirano kapico na cene energentov, ki bi izenačila pogoje za majhna, srednje velika in velika podjetja. Podrobnosti še ne pozna, pričakuje jih oktobra.
Šimonki se tudi zdi pozitivno, da vlada že razmišlja in pripravlja ukrepe, ki bi celovito zajeli vsako krizno situacijo, bodisi v primeru pomanjkanja naročil ali zaustavitve dobav katerega od energentov.
Kumer je zagotovil, da bo vlada preučila vse možne ukrepe za omejitev zgornje meje električne energije. Slovenija je pred desetimi dnevi začela aktivno opozarjati, da trenutne borzne cene nimajo nobene realne osnove ter je treba poseči na trg terminskih cen, je spomnil.
Kumer je današnje pogovore ocenil kot zelo pozitivne. "Vlada nadaljuje z ukrepi za naslavljanje draginje," je dejal. O dogovoru o oblikovanju posebne delovne skupine pa je dejal, da si želijo oblikovati "res močno operativno štabno službo, ki bo poiskala formulo, kako nasloviti vse deležnike, ki čutijo posledice energetske krize".
