NEMIR NA GRADBENEM TRGU
Ta je verjetno tudi posledica strahu pred dogajanjem v prihodnjih letih. Zaradi ruske agresije v Ukrajini, ki je cene energentov dvignila v nebo, zaradi česar se bo še bolj podražil gradbeni material, bi lahko evropsko gospodarstvo zašlo v recesijo. To utegne otežiti državno financiranje nekaterih infrastrukturnih projektov, kar bi lahko preložilo njihovo izvedbo. Domači gradbinci si tako poskušajo na vsak način zagotoviti posle, s katerimi bi lahko lastne zmogljivosti zapolnili tudi v drugi polovici prihodnjega leta in v letu 2024.
Največji domači gradbinci zadnja leta niso kazali pretirane vneme, da bi si konkurirali za velike gradbene projekte in si posledično zniževali cene. V času intenzivnih državnih investicij v železnice, ceste in drugo infrastrukturo so se združevali v konzorcije, s katerimi so se borili proti tujim gradbenim velikanom. Toda obdobja miru na domačem gradbenem trgu je očitno konec. Vsaj za nekaj časa ga je namreč končal razpis za obnovo devet kilometrov dolgega odseka štajerske avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, ki ga je objavila državna Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars). Za projekt sta se spopadla SGP Pomgrad Stanka Polaniča in Cestno gradbeno podjetje (CGP) iz Novega mesta, ki je v lasti družb Darija Južne. Za zdaj kaže, da je bil uspešnejši slednji. Gre za enega večjih Darsovih avtocestnih projektov v prihodnjih letih. Da se obeta spopad za posel, je bilo jasno že v času razpisa, saj je moral Dars desetkrat popravljati dokumentacijo oziroma preložiti rok oddaje ponudb.
Južna oddal ugodnejšo ponudbo kot Polanič
Sedemnajstega avgusta popoldne je tako SGP Pomgrad, ki je po oceni poznavalcev gradbenega trga veljal za prvega favorita razpisa, oddal 71,7 milijona evrov vredno ponudbo. To je storil skupaj s celjsko družbo Vzdrževanje in obnova cest (VOC), ki jo lastniško obvladujeta Roman Moškotevc in Janez Škoberne, avstrijskim Strabagom in podjetjem Garnol, ki spada v krog Jurija Krča. Toda dan pozneje, manj kot uro pred iztekom roka, je svojo ponudbo oddal tudi CGP, ki v poslu sodeluje s sarajevsko družbo Euro-Asfalt in Iskro v lasti družine Šešok. Avtocestni odsek je pripravljen obnoviti za 70 milijonov evrov. To je skoraj dva milijona evrov manj od ponudbe SGP Pomgrada. Še isti dan, torej 18. avgusta, je Dars prejel zahtevek za revizijo, a je bil ta vmes že umaknjen, zato je postopek pravnega varstva zaključen. Tako bi lahko bilo že kmalu znano, ali je CGP dokončni zmagovalec posla. Zakaj so se v času, ko gradbena panoga kljub skokoviti rasti cene gradbenega materiala še vedno cveti, odnosi med največjimi domačimi gradbinci začeli krhati? Po naših informacijah so se prve večje napetosti pojavile že spomladi. Sprožil jih je spopad za precej manjši gradbeni posel na Dolenjskem.
Počilo je tudi na Dolenjskem
Maja letos je namreč Dars objavil javno naročilo za obnovo dolenjske avtoceste na odsekih Ivančna Gorica–Bič, Bič–Trebnje in priključek Bič. V gradbenih krogih so pričakovali, da bo posel dobil CGP. Toda načrte sta mu prekrižala Gorenjska gradbena družba (GGD), ki jo vodi Stanislav Remic, njen pomembni solastnik pa je še vedno nekdanji dolgoletni direktor Branko Žiberna, in VOC Celje. Ponudbo Gorenjcev so na Darsu zavrnili kot nedopustno, saj je presegala najvišjo dovoljeno vrednost. VOC pa je zadnji dan oddal najcenejšo, 15,4 milijona evrov vredno ponudbo. To je bilo pol milijona evrov manj od vrednosti ponudbe CGP, ki je bila slabih 7000 evrov nižja od najvišje dovoljene cene. Dars je tako za izvajalca del na Dolenjskem izbral VOC. V CGP so vložili zahtevek za revizijo, ki so ga na Darsu konec prejšnjega tedna zavrnili. Nemir na gradbenem trgu je verjetno že posledica strahu pred dogajanjem v prihodnjih letih. Zaradi ruske agresije v Ukrajini, ki je cene energentov dvignila v nebo, zaradi česar se bo še bolj podražil gradbeni material, bi lahko evropsko gospodarstvo zašlo v recesijo. To utegne otežiti državno financiranje nekaterih infrastrukturnih projektov, kar bi lahko preložilo njihovo izvedbo. Domači gradbinci si tako poskušajo na vsak način zagotoviti posle, s katerimi bi lahko lastne zmogljivosti zapolnili tudi v drugi polovici prihodnjega leta in v letu 2024.
Od novega zapora do državnih cest
Še nedavno je bila pogača očitno dovolj velika za vse. Ko je ministrstvo za pravosodje pred časom objavilo razpis za izgradnjo 60 milijonov evrov vrednega novega zavoda za prestajanje zaporne kazni v Dobrunjah, je prejelo le eno veljavno ponudbo, pri kateri so moči združili trije največji gradbinci v državi: Kolektor, kjer ima glavno besedo Stojan Petrič, CGP in SGP Pomgrad. Ponudbo podjetja Trgograd in petih partnerjev v konzorciju je izločilo, saj ni izpolnjevala razpisnih pogojev. Podobno je bilo na državnih cestah. Ko je ministrstvo za infrastrukturo lani izbiralo koncesionarje za redno vzdrževanje in varstvo več kot 6000 kilometrov državnih cest za naslednjih deset let, se je za posamezna regionalna območja prijavilo sedem največjih slovenskih gradbenih podjetij. Vsako od njih je kandidiralo na svojem, »domačem« območju. Poleg tega so se na vsakem od dveh preostalih »nevtralnih« območij povezali po trije gradbinci in oddali skupno ponudbo. Posel jim bo v desetih letih prinesel skupno 815 milijonov evrov. O kakršnikoli vojni med gradbinci ni bilo sledu niti pri izbiri izvajalca za prvi sklop trenutno največjega Darsovega projekta – skoraj milijarde evrov vredne tretje razvojne osi od meje z Avstrijo do štajerske avtoceste v Savinjski dolini. Pogodbena vrednost gradbenih del za dva sklopa na trasi med Velenjem in Slovenj Gradcem znaša skoraj 46 milijonov evrov: prvega gradijo SGP Pomgrad, Garnol, GGD in VOC, drugega pa Kolektor CPG, CGP in VOC.
Združeno gradijo železnice
Dobri odnosi med gradbinci so bili še bolj vidni na železnicah. Dobrih 286 milijonov evrov vredno nadgradnjo proge med Mariborom in Šentiljem je država zaupala SGP Pomgradu, Kolektor Kolingu, Železničarskemu gradbenemu podjetju (SŽ-ŽGP), GH Holdingu in GGD. Projekt vključuje nadgradnjo petih železniških postaj, obstoječega tira, vozne mreže in signalnovarnostnih naprav, obnovo predorov, podvozov in prepustov, gradnjo podpornih zidov ob progi ... CGP, SŽ-ŽGP, GH Holding, Riko in GGD skupaj od jeseni 2020 izvajajo 166 milijonov evrov vredno nadgradnjo gorenjske proge med Kranjem in Jesenicami. SGP Pomgrad, Kolektor Koling, CGP, SŽ-ŽGP in GH Holding morajo do leta 2027 nadgraditi progo med Ljubljano in Divačo. 68 milijonov evrov vreden projekt zajema nadgradnjo postajališča Ljubljana Tivoli in nivojskih križanj za najvišjo progovno hitrost, zamenjavo jeklenega mostu čez Mali graben, gradnjo dobrih osem kilometrov protihrupnih ograj ... CGP pa je prejšnji mesec skupaj s štirimi domačimi in tujimi podjetji končal skoraj 24 milijonov vredno obnovo in nadgradnjo železniške postaje Grosuplje.
