Dejanska škoda je občutno večja. Leta 2014 so zaradi snega, žleda, poplav zavarovalnice izplačale skupno slabih 45 milijonov evrov, žled, sneg in poplave pa so v enem mesecu povzročile za 429 milijonov evrov škode.
Po podatkih Slovenskega zavarovalniškega združenja (SZZ) so slovenske zavarovalnice zaradi škode, ki so jo povzročile naravne nesreče, med letoma 2009 in 2020 izplačale skupno za dobrih 917 milijonov evrov odškodnin. Gre sicer za podatke zavarovalnic, ki so članice SZZ in tako ne pokrivajo celotnega slovenskega zavarovalnega trga.
Največ denarja izplačanega zaradi toče
»Največ izplačanih zavarovalnin v obdobju med letoma 2009 in 2020 je bilo iz naslova toče,« so za Novice Svet24 povedali v Slovenskem zavarovalniškem združenju. Od 917 milijonov evrov odškodnine so zavarovalnice samo zaradi toče izplačale 301,18 milijona evrov, na drugem mestu so požari (251,7 milijona evrov), a so v to kategorijo vključeni vsi požari, ne le tisti, ki so nastali zaradi naravnih nesreč. Na tretjem mestu je vihar oziroma močan veter. Zavarovalnice so v tem obdobju izplačale 148 milijonov evrov zaradi viharjev.
Zavarovalnice so sicer največ odškodnin v tem obdobju izplačale leta 2017 (93 milijonov evrov) ter v letih 2020 (90,5 milijona evrov) in 2014 (88 milijonov evrov), leta 2015 pa so izplačale slabih 39 milijonov evrov.
Slovensko zavarovalniško združenje zaznava očiten trend upadanja števila sklenjenih zavarovanj pri požarnih in stanovanjskih zavarovanjih, kjer so naravne nesreče ena od pomembnejših zavarovanih nevarnosti. »Pri stanovanjskem zavarovanju je upadanje izrazitejše,« so še pojasnili.
Zavarovalnica Triglav: Pri naravnih nesrečah ni očitnega trenda
V največji slovenski zavarovalnici Triglav potrjujejo, da je bilo v zadnjih letih več ekstremnih vremenskih pojavov kot pred tem. »Več je toče in viharjev, prav tako so tovrstni dogodki bolj intenzivni, pred nekaj leti nas je denimo presenetil žled, pogostejša je tudi spomladanska pozeba,« so za Novice Svet24 povedali v zavarovalnici. Obseg in vpliv množičnih škodnih dogodkov, ki so posledica ekstremnih vremenskih pojavov, med posameznimi leti zelo nihata. »Ni nekega očitnega trenda navzgor ali navzdol,« so dejali v Triglavu.
Ob tem ugotavljajo, da se povpraševanje po premoženjskih zavarovanjih vsakokrat poveča neposredno po večjih naravnih nesrečah, kot so poplave, toča, ujme in podobno. Toda zavarovanost ostaja na enaki ravni. Po ocenah Zavarovalnice Triglav pa je ta premajhna glede na posledice tovrstnih dogodkov. »Zaradi spreminjajočih se podnebnih razmer se bodo namreč vremenske nevšečnosti z večjimi škodami verjetno dogajale tudi v prihodnje, zato strankam svetujemo, da preverijo ustreznost zavarovalne zaščite,« so sporočili.
V obdobju med letoma 2010 in 2021 je bila največja skupna ocenjena vrednost množičnih škodnih dogodkov pri Zavarovalnici Triglav v letih 2010, 2014, 2017 in 2020. Kot je razvidno iz podatkov, ki nam jih je posredovalo Slovensko zavarovalno združenje, so zavarovalnice leta 2010 največ odškodnin izplačale zaradi toče (22,4 milijona evrov), poplav (20 milijonov evrov) in požarov (17 milijonov evrov). Leta 2014 so zavarovalnice največ denarja izplačale zaradi poplav (21,3 milijona evrov), požarov (21,1 milijona evrov) in žleda (20,8 milijona evrov). Podatek glede požarov se sicer nanaša na vse požare, ne le tiste, ki so posledica naravnih nesreč. Leta 2017 pa so slovenske zavarovalnice izplačale 28,8 milijona evrov zaradi viharjev oziroma močnega vetra, 24,8 milijona evrov zaradi požarov in 21,3 milijona evrov zaradi toče. Zavarovalnica Triglav je najmanj odškodnin zaradi naravnih nesreč izplačala v letih 2011 in 2015.
V obdobju med letoma 2010 in 2021 je povprečna letna ocenjena vrednost škod iz naslova množičnih naravnih škodnih dogodkov v Skupini Triglav znašala okoli 22 milijonov evrov. »Kot je razvidno iz nerevidiranega polletnega poročila o poslovanju v letu 2022, ocenjujemo, da škode, ki so nastale v množičnih škodnih dogodkih v prvem polletju letošnjega leta, na ravni Skupine Triglav znašajo 21,6 milijona evrov, pri čemer so majska in junijska neurja s točo v Sloveniji povzročila za 16,6 milijona evrov škode,« so še zapisali.
Pri zavarovalnici Generali največ izplačane škode zaradi poplav
V zavarovalnici Generali so dejali, da so v zadnjih 15 letih največ škode zaradi svoje silovitosti in tudi pogostosti povzročile poplave, ki so v preteklosti zahtevale tudi človeška življenja. »Poplave se pojavljajo lahko vse leto, najpogostejše pa so jeseni, ob obilnih in dolgotrajnih padavinah,« so povedali.
K še obsežnejšim in pogostejšim ekstremnim vremenskimdogodkom bodo po njihovem prepričanju gotovo dodatno prispevale podnebne spremembe. O tem pričajo ekstremne nevihte, viharji in zadnji poletni požari po vsej Evropi.
Pri tem v zavarovalnici Generali opažajo, da množične naravne nesreče morda za nekaj časa resda povečajo zanimanje za povečanje varnosti in sprožijo vprašanja o varovanju premoženja ter premislek o ustreznem zavarovanju premoženja, vendar ne vplivajo bistveno na povečanje zavarovanosti. K temu po njihovi oceni več prispeva ozaveščanje, da lahko z zavarovanjem ustrezno poskrbimo za varnost svoje nepremičnine, ki običajno predstavlja tudi največji delež premoženja. V zavarovalnici Generali sicer še zaznavajo, da se vse več ljudi odloča za zavarovanje nepremičnin.
