»Države članice lahko na podlagi izvedbenega akta sprejmejo nacionalna pravila, na podlagi katerih registracija določenih obratov, kot sta na primer gojitev perutnine ali kuncev za lastne namene, ne bo obvezna,« so zapisali na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
V veljavo je stopila evropska uredba o zdravstvenem varstvu živali, ki prinaša obvezno registracijo za obrate, ki se ukvarjajo z rejo kopenskih živali. Njen namen je poenoten pristop k zagotavljanju zdravja živali v EU, za kar je potrebna informacija o lokaciji, na kateri se nahajajo živali. Hkrati pa krovna uredba daje tudi možnost, da lahko države članice odobrijo odstopanja od te obveze. Največ razburjenja je uredba povzročila med lastniki kokoši na podeželju, ki perjad gojijo zase, po jajca pa pridejo tudi sosedje in vaščani. Evropski birokrati so izgubili stik z realnostjo, so zmajevali z glavno nekateri, zakaj bi bilo treba popisovati teh nekaj kokoši za »domačo rabo«, so se spraševali drugi.
Na slovenski Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin umirjajo žogico. Pripravili bodo podzakonski akt, ki naj bi omogočil izjeme za rejce, ki gojijo perutnino in ptice v ujetništvu le za lastno domačo porabo. V tem primeru živali ali njihovi proizvodi ne smejo zapustiti »obrata« Določiti pa bo treba zgornjo mejo, do katere se še šteje, da gre za rejo za domačo porabo. Kdor pa bi jajca ali kokoši prodajal sosedom, bo moral kokoši označiti. Kar pa naj ne bi bilo pretirano zahtevno. Na Upravi za varno hrano pravijo, da registracija ne bo predstavljala velikega stroška. Izpolniti bo treba določen obrazec, rejec bo vnesen v register, stroka pa bo imela na razpolago podatke, ki bodo koristni v primeru izbruha bolezni.
Kaj pomeni »registracija ne bo predstavljala velikega stroška«, še ni znano. Pri skromnem zaslužku ob prodaji sosedom vsak dodatni strošek zareže v to »žepnino«. Sopredsednica društva Samooskrbni.net in vodja projekta Zazdravje.net Sanja Lončar je nedavno za revijo Jana povedala, da jo skrbi, ker so vse nove evropske uredbe usmerjene v vedno večje koncentracije moči velikih koncernov in vodijo v popoln odmik od naravnih načinov prehrane. »Pod pretvezo skrbi za zdravje se indirektno skriva konec domače reje perutnine, saj bodo stroški predlagane registracije večji od cene same živali,« izpostavlja Lončarjeva, ki se boji, da bi lahko bil to tudi konec posvojitve živali s farm, ki so jih lahko doslej domači rejci kupovali po en evro, namesto da bi zanje odšteli od pet do desetkrat več. »Idej, kako do skrajnosti omejiti samopreskrbo, elitam očitno ne manjka.«
