V Srbiji je 81 odstotkov prebivalstva prepričanih, da je razpad nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavija (SFRJ) negativno vplival na razvoj njihove države. »Bosna, ki je bila vedno najbolj multikulturna, to mnenje deli 77 odstotkov prebivalcev. Celo v Sloveniji, ki se je kot prva nekdanja jugoslovanska republika pridružila Evropski uniji in je prepoznana kot najbolj uspešna, 45 odstotkov ljudi še vedno meni, da je bil razpad škodljiv,« poroča Guardian.
Po drugi strani le 10 odstotkov prebivalcev Kosova, ki je imel v Jugoslaviji status avtonomne pokrajine, meni, da je bil razpad države napaka.
Nekateri tako nekdanjo Jugoslavijo povzdigujejo na prestol, medtem ko drugi kritično opozarjajo, da gre za pretirano romanticiranje tega obdobja. Antropologinja iz Sarajeva Larisa Kurtović je za Guardian opozorila na previdnost pri uporabi termina jugonostalgija.
»Nostalgija predstavlja melanholijo in hrepenenje. To seveda obstaja. Toda nekateri mlajši na to obdobje gledajo kritično in ocenjujejo pozitivne in negativne plati. Številni odobravajo socialistično obdobje, ker ga povezujejo z gospodarskim razvojem in boljšim standardom. življenja,« je povedala Kurtičeva.
Ob tem je dodala, da neizpolnjene obljube Jugoslavije zbledijo v primerjavi z nacionalizmom in nasiljem, ki je sledil razpadu države.
