To je marsikaterega gostinca spravilo v velike težave, če ne že na rob preživetja. Po podatkih Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici Slovenije naj bi primanjkovalo kar 10 tisoč delavcev. Delodajalcem primanjkuje kuharjev, natakarjev in drugega pomožnega osebja, postkoronsko kadrovsko krizo pa še bolj občutijo poleti, ko potrebujejo dodatno delovno silo, tako imenovane »sezonce«.
Težave že pred epidemijo
Po besedah Majde Korže iz Bara Breg v Majšperku je zanesljivega človeka, ki bi bil pripravljen delati v gostinstvu, skoraj nemogoče najti. Niti jih ne pritegne delo za nedoločen čas niti strežba študentom ni več zanimiva. Sama mora zato brez dodatne pomoči delati veliko več, od jutra do večera, in samo vprašanje časa je, kdaj ne bo zmogla več. »V gostinstvu očitno nihče več noče delati, kako naj drugače razumem situacijo? Je pa tudi res, da smo morali med epidemijo svoje ljudi dati na borzo, kjer so dobivali nadomestilo, a le 80 odstotkov brez vseh dodatkov, s čimer marsikdo ni zmogel plačati življenjskih stroškov, zato si je našel zaposlitev izven branže.« Za težave v gostinstvu pa ni mogoče kriviti le epidemije, saj so se začele že veliko pred izbruhom novega koronavirusa, kar potrjuje tudi Blaž Cvar, predsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri obrtni zbornici. Prepričan je, da v Sloveniji skupaj s sezonsko študentsko pomočjo primanjkuje med 12 tisoč in 13 tisoč gostinskih delavcev, kar glede na to, da je bilo v panogi gostinstva in turizma pred krizo redno zaposlenih 38 tisoč ljudi, pomeni, da zdaj kader išče že vsak drugi gostinec.
Zahteven delovni čas in nizke plače
A tudi v drugih panogah tarnajo o pomanjkanju delavcev in se vse bolj neuspešno ozirajo za tujo delovno silo. Kadra lačna Evropa je že povsem izpraznila balkanski bazen delavcev. Tisti iz eksotičnih azijskih držav, kot so Filipini, pa niso primerni za vsako delo, zlasti ne za strežbo. Zato se poraja vprašanje za milijon evrov, kje so nekdanji gostinci in kam neki so poniknili. Je mogoče, da so si množično našli delo v sosednji Avstriji ali se umaknili v delo na črno? »Kot rečeno, je v gostinstvu že pred epidemijo primanjkovalo delavcev, kar se je po njej samo še poglobilo. Razlogi za to so gotovo delno nakazani v omenjenem vprašanju, torej si jih nekaj služi kruh pri severnih sosedih, kakšen najbrž dela tudi na črno. A osnovne razloge za krizo moramo vendarle iskati v pogojih dela, torej v zahtevnem delovnem času, nizkih plačah, tudi slabih odnosih …« meni Miran Murko, vodja urada za delo na ptujski območni službi Zavoda za zaposlovanje Slovenije. Toda Cvar in mnogi gostinci trdijo, da so se plače v zadnjih letih izboljšale, slabo luč na panogo in delodajalce v gostinstvu pa mečejo le posamezniki, ki svoje zaposlene izkoriščajo z dolgimi urniki in mizernimi plačami, zaradi česar trpi ugled poklica. Za izboljšanje ugleda poklicev natakar, kuhar, sobarica in receptor v družbi ter za večje zanimanje mladih zanje je Slovenska turistična organizacija, kot je znano, začela nacionalno kampanjo, s pomočjo katere naj bi ti poklici dobili večji ugled v družbi.
