Potrošniki hitro opazimo, ko se kaj z našega nakupovalnega seznama podraži. Še posebej pri stvareh, ki jih kupujemo že dolgo in pogosto. To je tudi trenutek, ko premislimo, ali bomo še kupovali dotični izdelek ali bi morda posegli po cenejši varianti drugega proizvajalca ali trgovski znamki. Veliko manj pa smo pozorni na to, ali je tega izdelka v embalaži še zmeraj toliko, kot smo navajeni. Sploh pa ne, če na polici stoji enaka embalaža kot že leta. To sicer ne velja za tiste, ki pogledajo ceno na kilogram ali liter, a taki so v manjšini. Pa tudi ti navadno poznajo le cene izdelkov, ki jih kupujejo pogosto. Povprečni potrošnik občutek, da je nekaj drugače, dobi šele ob tem, ko po malici ostane lačen, ko je čistilo videti, kot da je nekdo odprl pokrovček in ga del odlil, in ko rolic toaletnega papirja začne zmanjkovati nenavadno hitro. Pa še takrat po navadi zaključi, da si je narobe zapomnil ali da zadnje čase pač več porabi. A veliko bolj verjetno je na delu skrčflacija, ki je zadnje čase občutno porasla.
Kaj je skrčflacija
Shrinkflation po angleško in (recimo) skrčflacija po slovensko pomeni točno to, kar se sliši. Praksa, ko proizvajalci »skrčijo« svoj izdelek na manjšo količino, ob tem pa cena ostane enaka. Enaka najpogosteje ostane tudi embalaža. To potrošniku daje občutek, da kupuje izdelek po isti ceni. Nekateri obenem izdelek še podražijo. Morda le za nekaj centov, toliko, da ne odženejo kupca. Včasih manjšo količino lansirajo sočasno s prenovljeno embalažo, kar še posebno dobro maskira dejstvo, da po novem za enako ceno dobimo manj. Cene namreč še poznamo, to, ali je v plastenki 200 ali 180 mililitrov ali koliko tehta naša žemljica, pa res spremljajo le redki. Takšne vrste podražitev je tako rekoč neopazna in proizvajalci se zvito izognejo nezadovoljstvu potrošnikov in temu, da bi ti začeli kupovati cenejšo znamko. A 10 % manjša količina pomeni 10 % višjo ceno za izdelek, ki ga moramo zdaj kupovati pogosteje. Ko se takšni izdelki namnožijo, nas to že dobro udari po denarnici.
Od jogurtov do sladkarij in toaletnega papirja
Skrčflacija ni nova praksa, v času inflacije pa se še posebej razcveti. V opaznem porastu je bila že, odkar je kovid zmešal štrene dobavnih verig. Zdaj, ko gospodarsko situacijo še zaostrujejo vojna v Ukrajini, pomanjkanje nekaterih živil, v nebo leteče cene energentov in višanje obrestnih mer, pa je inflacija dobila krila. Po majskih podatkih SURSA so se življenjske potrebščine v enem letu podražile za 10,4 %. Ob tem naraščajočo skrčflacijo opažamo tudi Slovenci. Tako se je ob enaki ceni veliko pakiranje osvežilnega napitka v prahu zmanjšalo s 1000 g na 900 g. Namesto 13 litrov zdaj iz njega lahko pripravimo 11,5 litra pijače. Mnoge tablice čokolade, tako znanih blagovnih znamk kot trgovinskih, so se s 100 g stanjšale na 80 g. Iz vrečke enega najbolj oglaševanih čipsov je izginilo nekaj gramov, jogurt v lončku je izgubil 20 g svoje teže. Poznana znamka izdelkov za osebno nego je olajšala svoj gel za prhanje za 60 ml, druga pa v novi preobleki poslala na trg 50 ml manj balzama za lase. Pri vseh je cena ostala enaka. Po tujih izkušnjah je treba biti še posebej pozoren pri prigrizkih in papirnatih izdelkih, ki so najpogosteje na udaru skrčflacije. Zmanjšuje se število prtičkov ali papirnatih robčkov v zavoju, toaletni papir postaja tanjši ali pa vsebuje manj lističev, v pakiranjih je manj plenic ali vlažilnih robčkov. Ljudje opažajo skrčflacijo tudi pri testeninah, kavi, mehčalcih in kruhu. Za komentar smo se obrnili tudi na Zvezo potrošnikov Slovenije, a nam odgovora na naša vprašanja niso poslali.
Ni v nasprotju s predpisi
Kakor nas zna tovrstna praksa pojeziti, pa ni v nasprotju z nobenim zakonom ali predpisom. Proizvajalci lahko tako ceno kot količino izdelka spreminjajo, kakor želijo, kar je seveda normalno. Edina zakonska obveza je, da mora biti količina jasno navedena. Tega se proizvajalci tudi držijo. V primerjavi z dodatnimi dekagrami in mililitri, ki jih na embalaži na veliko oglašujejo, pa o zmanjšani količini potrošnikov ne obveščajo. Marsikdaj se je tako že zgodilo, da se je količina v vrečki ali škatli sistematično zmanjševala, po nekaj letih pa je na police spet prišla izvirna varianta, a tokrat poimenovana »party pack« ali pakiranje xxl. Dražja, kakopak.
Proti skrčflaciji potrošniki tako ne moremo nič, razen da smo pozorni. Potrošniki v nekaterih državah so se zato že organizirali in se o izdelkih, ki jih je doletela skrčflacija, obveščajo na spletnih straneh ali v skupinah na družbenih omrežjih. Čeprav proizvajalci ne počnejo ničesar prepovedanega, pa takšna praksa v potrošniku zbuja občutek nepoštenosti in večina se ob njej zagotovo počuti ogoljufana.
