Namen novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) je po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko spremeniti zdajšnji način upravljanja in vodenja zavoda tako, da se politika umakne iz zavoda, da se onemogoči politično podrejanje in vmešavanje v kadrovske in uredniške odločitve in da se zavod vrne javnosti in zaposlenim.
Kot je dejala, novela namesto zdajšnjega 29-članskega programskega sveta in 11-članskega nadzornega sveta zavoda uvaja enotni svet s 17 člani. Med njimi ne bo nobenega imenoval DZ.
Zaposleni bodo iz svojih vrst izbrali šest članov, preostalih 11 članov pa bodo na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države na podlagi javnega poziva registriranim verskim skupnostim, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in nacionalni svet invalidskih organizacij.
Z dnem uveljavitve novele bo prenehal mandat članom zdajšnjega programskega in nadzornega sveta, svoje delo pa bodo nadaljevali do ustanovitve sveta zavoda, ki ga uvaja novela.
Javni zavod bo vodila uprava, ki jo bodo sestavljali štirje člani, vodil pa jo bo predsednik uprave.
Poslanske skupine koalicijskih strank so popoldne v predstavitvi stališč izpostavile prednosti predlagane novele. Sprememba je nujna, so poudarili v Svobodi. Po njihovih navedbah je programski svet postal podaljšek SDS. Ta stranka se po njihovih opažanjih sicer posmehuje, češ da politika ne more nečesa depolitizirati. A Gibanje Svoboda s svojimi zavezami misli resno, so zagotovili.
Čas je, da se zaustavita ukinjanje oddaj in cenzura ter da javnost dobi verodostojne informacije, so izpostavili v SD. RTVS po njihovih besedah ni naša ali vaša in zato ni dopustno, da bi si jo katera koli politika hotela podrediti.
V Levici medtem ugotavljajo, da je RTVS v agoniji, zaposleni pa so ukleščeni v čeljusti politične manipulacije. A talci niso le zaposleni, ampak tudi vse prebivalstvo, ki ima zaradi ugrabitve RTVS največjo škodo, so dodali.
Poslanske skupine opozicije pa razumejo predlog kot hitro politično spreminjanje ustroja RTVS po meri levo usmerjenih strank. V SDS so bili kritični, ker predlog izključuje DZ pri imenovanju članov v svet zavoda. Toda DZ po njihovih besedah predstavlja ljudstvo, saj je izvoljen na volitvah. S predlagano novelo bomo dobili državno RTVS, so prepričani.
V NSi pa so menili, da obravnava predloga po nujnem postopku ni upravičena, saj v Sloveniji ni izrednih razmer. Predlog po njihovih navedbah obglavlja RTVS in ga spreminja v politični organ. RTVS si mora povrniti zaupanje državljanov ne glede na njihovo politično usmeritev, so dodali.
V splošni razpravi poslank in poslancev je Mojca Šetinc Pašek (Svoboda) opomnila, da je nujni postopek potreben, ker nastaja neposredna škoda za delovanje države, Slovenija pa je postala tudi negativni povod za razmišljanje Evropske komisije, da prav zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji pripravi medijsko zakonodajo za vse države članice.
Branko Grims (SDS) je medtem ocenil, da želi koalicija samo "utišati resnico". S tem namenom je predlog po njegovih besedah tudi obravnavan po nujnem postopku. "Želite izriniti vsako drugačno mnenje in spremeniti RTVS v ultra levičarsko trobilo," je dejal. Na levici se po njegovem mnenju bojijo resnice in ukrepe vlade na medijskem področju je treba videti v tej luči, je dejal.
Vloženo je bilo le dopolnilo SDS, po katerem bi novela začela veljati 31. decembra 2023, vendar je bilo zavrnjeno.
Pri glasovanju o predlogu dopolnitve zakona o medijih pa je 53 poslancev menilo, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo, medtem ko jih je bilo 26 nasprotnega mnenja. V SDS so želeli z njim določiti, da je čas v okviru predvolilnih oddaj, namenjen predstavitvi kandidatov in političnih strank, zastopanih v DZ oziroma Evropskem parlamentu, za vse enak.
