Ustavno sodišče je odločilo, da je zakonodajna ureditev, ki določa, da lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in da istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka, v neskladju z ustavno prepovedjo diskriminacije. DZ ima šest mesecev za odpravo neustavnosti. Do tedaj velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.
Ustavno sodišče je postopka za oceno ustavnosti spornih zakonskih določb začelo po uradni dolžnosti na podlagi ustavnih pritožb dveh istospolnih parov, ki v upravnih postopkih in pred sodišči nista uspela z zahtevo za sklenitev zakonske zveze oziroma za uvrstitev na seznam kandidatov za skupno posvojitev.
Z eno izmed odločb je ustavno sodišče odločilo, da je ureditev, ki istospolnim partnerjem ne omogoča sklenitve zakonske zveze, diskriminatorna. Takšne diskriminacije glede na odločitev ustavnega sodišča, ki jo povzema sporočilo, ni mogoče upravičiti s tradicionalnim pomenom zakonske zveze kot skupnosti moža in žene in tudi ne s posebnim varstvom družin.
Na ustavnem sodišču ocenjujejo, da takšna odločitev ne zmanjšuje pomena instituta tradicionalne zakonske zveze kot življenjske skupnosti moža in žene in ne spreminja pogojev ali posledic sklepanja zakonske zveze med osebama različnega spola: "Pomeni zgolj to, da lahko odslej poleg raznospolnih partnerjev zakonsko zvezo sklepajo tudi istospolni partnerji."
Izenačitev pravnega položaja tudi na področju posvojitev
Ustavna zahteva po enakem obravnavanju istospolno in raznospolno usmerjenih oseb je po navedbah ustavnega sodišča terjala tudi izenačitev njihovega pravnega položaja na področju posvojitve. V skladu z odločitvijo ustavnega sodišča lahko tako odslej istospolna partnerja, ki živita v formalni življenjski skupnosti, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji, kot veljajo za raznospolna zakonca. Ob tem na ustavnem sodišču pojasnjujejo, da je bila v Sloveniji istospolnim partnerjem že do zdaj omogočena vzpostavitev skupnega starševstva na način, da je eden od partnerjev posvojil otroka drugega partnerja (t. i. enostranska posvojitev).
Na ustavnem sodišču ugotavljajo, da presojane ureditve skupne posvojitve ne more utemeljiti cilj varstva največje koristi otroka, "saj absolutna prepoved uvrstitve istospolnih partnerjev na seznam kandidatov za skupno posvojitev ni primeren ukrep za dosego tega cilja". "Presoja največje koristi otroka je namreč mogoča le v okviru posamičnega postopka posvojitve, v katerem se otroku izmed vseh možnih kandidatov za skupno posvojitev izbereta najprimernejša posvojitelja. Splošna vnaprejšnja (apriorna) izključitev istospolnih partnerjev od možnosti za uvrstitev na seznam kandidatov za skupno posvojitev vodi zgolj v krčenje možnih kandidatov in tako ne more pomeniti ukrepa, ki bi povečeval možnosti za sprejem odločitve v največjo korist otroka," so zapisali.
Takšna odločitev po oceni ustavnega sodišča "ne uvaja pravice do posvojitve, ne zmanjšuje pomena tradicionalne in še zlasti ne biološke družine za korist otroka ter ne vpliva na položaj takih družin". "Pomeni pa, da mora zakonodajalec pri urejanju posebnega varstva otrok, za katere biološki starši ne skrbijo (več) in ki zato nimajo možnosti živeti v svoji primarni družini, upoštevati ustavno prepoved diskriminacije in istospolnim partnerjem omogočiti, da se uvrstijo na seznam kandidatov za skupno posvojitev. V vsakem primeru pa izbiro najprimernejših posvojiteljev za konkretnega otroka opravi center za socialno delo, na predlog katerega sodišče ob upoštevanju največje koristi otroka odloči o njegovi posvojitvi," še navaja sporočilo za javnost.
V EU je zakonsko zvezo istospolnih že omogočilo 17 držav
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik pozdravlja odločitev ustavnega sodišča glede možnosti sklenitve zakonske zveze in skupne posvojitve za istospolne pare. Z današnjo odločitvijo Slovenija stopa ob bok državam, v katerih spolna usmerjenost ni več razlog za zakonsko neenakopravnost, je zapisal v današnjem sporočilu za javnost.
Dodal je, da sodba ustavnega sodišča v celoti pritrjuje argumentaciji iz zagovornikove zahteve za oceno ustavnosti delov družinskega zakonika in zakona o partnerski zvezi iz decembra 2020.
Zagovornik pozdravlja tudi odločitev sodišča, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti šteje, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja, ki živita v partnerski zvezi, skupaj posvojita otroka pod enakimi pogoji kot zakonca.
V Evropi je zakonsko zvezo istospolnih parov že omogočilo 17 držav, ki so v celoti izenačile pravice istospolnih parov s heterospolnimi pari. To so po navedbah zagovornika Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Islandija, Irska, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Španija, Švedska, Švica in Združeno kraljestvo.
Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli
Ustavno sodišče je sicer tudi v obeh primerih razveljavilo sodbi upravnega sodišča, ki sta bili povod za ustavno presojo, in vrnilo primera v odločanje na upravno enoto oziroma pristojen center za socialno delo. Vse navedene odločitve je ustavno sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli.
Več sodnikov je dalo ločena pritrdilna ali odklonilna mnenja. Med njimi Svetlič, ki je podal odklonilno mnenje k obema odločbama. V njih je med drugim zapisal, da "ne obstaja nekaj takega, kot je pravica do posvojitve". "Za kršitev v zvezi s katero pravico potlej gre," se sprašuje. To po njegovem mnenju ne pomeni, da zakonodajalec ne sme sprejeti ureditve, ki bi istospolnim parom omogočala posvojitev. "Toda odločitve zakonodajalca ni mogoče obiti z angažmajem ustavnega sodišča," piše.
Glede možnosti sklenitve zakonske zveze pa meni, da je imel zakonodajalec pri urejanju materije na voljo dve strategiji. "Lahko bi posegel z redefinicijo v institut zakonske zveze ali pa dodal nov institut partnerske skupnosti. Odločil se je za slednje. V ustavi ni nobene ovire, da ne bi zakonodajalec povsem izenačil obeh vrst skupnosti in ju uredil v enem institutu in z enotnim poimenovanjem. Toda v ustavi tudi ni nobene opore za presojo, da bi to moral storiti," še piše Svetlič.
